Iz sklada, ki skupaj z večletnim proračunom 2021–2027 sestavlja sveženj za okrevanje Evropske unije po koronskem šoku, si lahko Slovenija obeta 5,2 milijarde evrov.

Kako bodo razporedili denar

Sloveniji je na podlagi dogovora, ki so ga julija dosegli voditelji držav in vlad EU-ja, iz sklada za okrevanje na voljo 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev, so po seji vlade spomnili na vladnem uradu za komuniciranje.

Poleg sredstev sklada za okrevanje in odpornost bo lahko v okviru celotnega instrumenta za okrevanje črpala tudi 312 milijonov evrov iz posebnega kohezijskega instrumenta React-EU, 129 milijonov evrov iz sklada za pravičen prehod, ki bo namenjen financiranju prehoda rudarskih in industrijskih regij v do okolja prijaznejše dejavnosti, in 68 milijonov evrov za razvoj podeželja.

Sloveniji skupno več kot 10 milijard evrov

Sorodna novica Janša: Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Iz celotnega evropskega proračunskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, ki bo prednostno namenjen investicijam in strukturnim reformam za dolgoročno okrevanje, izboljšanje odpornosti ter zelenemu in digitalnemu prehodu, lahko medtem Slovenija v času do konca desetletja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Skupaj z neporabljenimi sredstvi iz obdobja 2014–2020 pa se številka povzpne na okoli 12 milijard evrov.

A za porabljanje sredstev iz instrumenta za okrevanje mora Slovenija tako kot preostale članice pripraviti nacionalni načrt, ki bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU-ja o izplačilih sredstev.

Priprave načrta se je vlada z delovnim posvetom lotila že julija. Avgusta je nato potrdila izhodišča za pripravo načrta, v katerih je opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja financiranja. Zdaj je potrdila še osnutek načrta.

Strukturne spremembe na petih področjih

Sorodna novica Černač o načrtu za okrevanje: 10 milijard, želja trikrat toliko

Ta izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle. V podporo reformam je predvideno skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, naložbenim projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev, so pojasnili na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki bedi nad pripravo programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev.

Po področjih največji delež sredstev odpade na ukrepe in naložbe za trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1,600 milijarde evrov povratnih sredstev. Sledijo ukrepi za izboljšanje podpornega okolja za podjetja s 191 milijoni evrov nepovratnih in 828 milijoni evrov povratnih sredstev.

Za področje digitalizacije je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev, področju izobraževanja in krepitve veščin se bo po načrtih namenilo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev, turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.

Kaj vse vlada pričakuje od izvedbe načrta

Načrt bo po vladnih napovedih zagotovil obsežno finančno podporo reformam in strukturnim spremembam ter s tem povezanim naložbam, s ciljem ublažiti gospodarski in socialni učinek pandemije covida-19 ter narediti gospodarstvo, javni sektor in družbo kot celoto bolj trajnostno, odporno ter bolje pripravljeno na izzive, ki jih predstavljajo zeleni in digitalni prehod.

Pri pripravi načrta je vlada upoštevala priporočila Evropske komisije Sloveniji v sklopu usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik na ravni EU-ja, zadnje poročilo o razvoju urada za makroekonomske analize in razvoj, Ekonomski pregled za Slovenijo 2020 Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter razne nacionalne strateške dokumente.

Vlada sledi tudi smernicam za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje, ki jih je na države članice naslovila Evropska komisija. Te med drugim predvidevajo, da članice zagotovijo vsaj 37 odstotkov ukrepov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in 20 odstotkov za doseganje ciljev na področju digitalizacije.

Vsebino je treba uskladiti z Evropsko komisijo

Neformalno usklajevanje vsebin načrta za okrevanje z Evropsko komisijo po zagotovilih vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko že poteka. Usklajevanja se bodo nadaljevala v naslednjih tednih, v formalno potrditev bo Slovenija načrt na Evropsko komisijo posredovala do 20. decembra.

Do takrat bo morda celoten 1800 milijard evrov proračunski sveženj za okrevanje, ki ga poleg 750 milijard evrov vrednega instrumenta za okrevanje sestavlja tudi prihodnji večletni proračun EU-ja v vrednosti 1074 milijard evrov, vendarle potrjen tudi na ravni Unije. Evropski parlament mu namreč še ni prižgal zelene luči. Kamen spotike je predvsem vprašanje spoštovanja vladavine prava in pogojevanje izplačevanja sredstev s tem vprašanjem.

Parlament zeleno luč pogojuje tudi s korenito reformo sistema novih lastnih virov, s katerimi bo Unija v prihodnje polnila svoj proračun in odplačala pandemični dolg, po krepitvi sredstev za nekatere evropske politike oziroma programe ter po svoji večji vlogi pri upravljanju sredstev iz sklada za okrevanje.