Novela med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 odstotkov v štirih letih na 30 odstotkov v štirih letih ali 40 odstotkov v osmih letih. Ohranitev zdajšnjega stanja pomeni stečaje, ocenjuje pravosodni minister Aleš Zalar in dodaja, da želi "vlada preprečiti stečaje, kolikor je to mogoče, in preprečiti, da delavci pristanejo na zavodu za zaposlovanje".

Uvaja se tudi več novih kriterijev za ugotavljanje insolventnosti, med njimi, da ima družba neprekinjeno blokirane račune zadnja dva meseca ali s prekinitvami zadnje tri mesece.
Med merili je glede na predlog tudi več kot dvomesečno zamujanje s plačilom obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave, s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred prisilno poravnavo, in z izvedbo ukrepov iz načrta finančnega prestrukturiranja.

Novela daje upnikom tudi možnost za pretvorbo terjatev v lastniški delež na podlagi sklepa upniškega odbora, brez soglasja lastnikov. S tem "nekako razlastimo tiste, ki so storili premalo za to, da se družba ne bi znašla v stanju insolventnosti", je dejal. Mogoče bi bilo tudi vplačilo novih delnic in vplačnik novih delnic bi lahko zahteval, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov.

Skrajšana roka poslovodstva
Omejili bi tudi pooblastila nadzornikov in skupščine insolventne družbe tako glede menjav poslovodstva in nadzornikov kot glede izvajanja drugih ukrepov v družbi, saj bi za to potrebovali soglasje sodišča ob predhodnem mnenju upravitelja in upniškega odbora.

Mala prisilna poravnava bi prinesla enostavnejše, hitrejše in cenejše postopke za samostojne podjetnike in mikropodjetja. Dolžnik bi se lahko med drugim neposredno dogovoril z upniki, pri potrjevanju prisilne poravnave (pri čemer bi ostal pogoj, da jo mora potrditi 60 odstotkov terjatev) med drugim ne bi potrebovali revidiranih računovodskih izkazov in ne mnenj cenilca.

Več moči tudi delavcem
Novela bi delavce bolj zaščitila s tem, da bi imeli možnost podati ugovor zoper vodenje prisilne poravnave, če bi družba za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov (razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek).