Polovica januarja je mimo, letošnji padci nekaterih delnic pa so že zelo občutni. Ponekod gre za specifične težave, drugje za ohladitev po lanski divji rasti. Boeingove delnice so letos zaradi agonije letala 737 Max, ki sproža številne pomisleke o varnostnih standardih v podjetju, izgubile 20 odstotkov, od tega včeraj osem odstotkov. Pri Wells Fargu so znižali oceno delnice na "nevtralno", potem ko so prej priporočali večjo izpostavljenost do tega papirja. Močno na prepihu so delnice podjetij, ki rudarijo bitcoine. Marathon Digital – lani se je tečaj katapultiral 700 odstotkov višje – so v kratkem z 31 strmoglavile na 17 dolarjev oziroma za 45 odstotkov. To bi lahko bila počasi dobra vstopna točka za tiste z močnimi živci.

IMF: boj z inflacijo še ni dobljen
Vodilni delniški indeksi so sicer v prvih dveh letošnjih tednih le malenkost zanihali navzdol, vseeno pa je očitno, da je po dveh evforičnih mesecih (novembra in decembra so bili pribitki za tako kratko obdobje skorajda rekordni) zmanjkalo zaleta, kar je tudi razumljivo. Vlagatelji so vračunali vse najlepše scenarije, ki pa vprašanje, ali se bodo res zgodili. Mednarodni denarni sklad opozarja, da so predvsem pričakovanja tržnih udeležencev o hitrem zniževanju obrestnih mer prezgodnja, saj centralne banke še niso dobile boja z inflacijo. IMF sicer meni, da je ameriška ekonomija že absorbirala 75 odstotkov vpliva Fedovih višjih obrestnih mer. Te so šle v letu in pol z nič na 5,50 odstotka, kar pa v nasprotju z vsemi pričakovanji ni povzročilo recesije.

Vse večji stroški ladijskih prevozov
Vse bolj svetovno gospodarstvo ovirajo tudi napadi hutijevcev na trgovske ladje v Rdečem morju. Ladje so prisiljene ubrati pot okoli Afrike, to pa vpliva na dobavne verige, čeprav ne gre verjeti, da se lahko ponovi kriza ob epidemiji. Vseeno: cena za prevoz zabojnika, ki ga meri indeks FBX (Freightos Baltic Index), je v tednu do 9. januarja poskočila kar za 93 odstotkov. Ali če želite: cena prevoza zabojnika iz Šanghaja v Evropo je dosegla 7000 dolarjev, potem ko je bila novembra še manj kot 2000 dolarjev. K sreči je indeks FBX kljub vsemu šele pri četrtini vrednosti ob vrhu leta 2022. Vseeno vse skupaj ni dobra popotnica za prihodnja inflacijska gibanja. Posledično bodo centralne banke previdne, preden bodo zagnale cikel rahljanja denarne politike. To je včeraj opozoril tudi Fedov uradnik Christopher Waller.

Ameriški ETF-skladi na spot BTC so tu, kaj pa zdaj?
Potem ko je ameriški SEC odprl vrata prvim enajstim ETF-skladom na promptno ceno bitcoina, se je dogajanje s kriptovalutami umirilo. Po SEC-ovem "blagoslovu" je šel bitcoin resda nad 49 tisoč dolarjev (to je bil dveletni vrh), a je nato izgubil okrog 15 odstotkov vrednosti. Včeraj zvečer je bil pri 43 tisoč dolarjih. Zanimivo je spremljati, koliko svežega denarja ameriški vlagatelji namenjajo temu naložbenemu razredu. Iz Bitcoin Trusta, ki se je preoblikoval v ETF-sklad, je v prvih dneh odteklo več kot pol milijarde dolarjev, kar ni čisto nepričakovano, saj Grayscale, ki upravlja Bitcoin Trust, zaračunava 1,5-odstotno provizijo. To je za ETF-sklade zelo veliko, drugi najdražji ETF-sklad na spot bitcoin (od enajstih, ki že delujejo), ima na primer le 0,25-odstotno provizijo.

Vanguard se noče pridružiti igri
Pričakovati je, da se bo del denarja, ki so ga vlagatelji potegnili iz Bitcoin Trusta, prelil v druge kriptonaložbe, morda kar v ETF-sklade na spot bitcoin. Preostali so tako v prvih dneh delovanja že zaznali zelo lepe prilive. IBIT, za katerim stoji BlackRock, je imel v prvih dveh dneh za skoraj 500 milijonov dolarjev prilivov, FBTC, ki ga upravlja Fidelity, 421 milijonov. Ob tem dodajmo, da nekatere pomembne investicijske družbe še vedno nočejo skočiti na vlak. Vanguard pravi, da je zavezan svoji bolj konservativni usmeritvi, zato ETF-skladov na promptno ceno bitcoina ne bodo ponujali. Svojega mnenja niso spremenili niti po tem, ko je na družabnih omrežjih kar nekaj razočaranih vlagateljev najavilo, da zapuščajo Vanguard in gredo h konkurenci, ki ponuja ETF-je na bitcoin.