"Vojna spreminja vse," so v sporočilu svojim strankam zapisali pri Morgan Stanleyju, ko so znižali oceno banki Citigroup, zvišali pa so jo Bank of Americi. A vojna očitno ni spodnesla želje po tveganju, ki na Wall Streetu še naprej skrbi za okrevanje tečajev po tistem (precej kratkotrajnem) februarskem šoku, ko so ruske sile okupirale Ukrajine. Newyorški indeksi so tudi v torek nadaljevali rast. V zadnjem tednu je zelo opazna rast Teslinih delnic. Samo v ponedeljek je šel tečaj navzgor za osem odstotkov, potem ko je dalo vodstvo podjetja pobudo novi cepitvi delnic (prejšnja je bila šele avgusta 2020), katerih tečaj je v dveh tednih poskočil za več kot 30 odstotkov, s tem pa je tržna kapitalizacija tega proizvajalca električnih vozil spet nad tisoč milijardami dolarjev. Cepitev delnice so napovedala še nekatera pomembna podjetja, na primer Amazon in Alphabet, ne nazadnje tudi slovenski Petrol.

Kitajska trenutno najpomembnejši dejavnik na naftnem trgu
Delniškim trgom je dalo nekaj spodbude tudi dogajanje na naftnem trgu, saj je cena nafte ta teden občutno padla. Tokratna sprememba ni povezana z vojno v Ukrajini, ampak z epidemijo. Razmere se na Kitajskem slabšajo, načrtovano zaprtje gospodarstva v Šanghaju (ta ima 25 milijonov prebivalcev in velja za gospodarsko zelo močno velemesto) seveda vpliva na stran povpraševanja. V ponedeljek je tako cena nafte strmoglavila za 7 odstotkov, v torek pa še za dva odstotka (vrednost brenta je bila dobrih 110 dolarjev), s čimer je šla po zlu skoraj celotna rast iz prejšnjega tedna. "Kitajska, največja svetovna uvoznica nafte, je trenutno najpomembnejši dejavnik na trgu, potem ko je bila prej nekaj tednov v ospredju vojna v Ukrajini," komentirajo analitiki. Opec+ naj bi sicer kljub visokim cenam nafte še naprej ostal zvest svojemu načrtu o postopnem višanju proizvodnje. Od 1. maja naj bi bila proizvodnja višja za 432 tisoč sodov dnevno.

Svarilni signal s trga obveznic
Na obvezniškem trgu se je vsaj deloma izrisala invertna krivulja donosnosti, ki je v preteklosti že ničkolikokrat napovedala recesijo. Gre za "motnjo", ko donosnosti kratkoročnih obveznic presežejo donosnosti dolgoročnih. V normalnih razmerah bi moralo biti ravno nasprotno, saj je logično, da vlagatelji zahtevajo višjo donosnost, če gre za obveznico z daljšo ročnostjo. A očitno so trenutno zelo zaskrbljeni, kaj se bo dolgoročno dogajalo z gospodarstvom, zato kratkoročne obveznice padajo močneje od dolgoročnih, posledično pa njihov zahtevana donosnost raste hitreje. Da se svetovno gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini ohlaja, je jasno, so pa različni pogledi na vprašanje, ali bo pristanek mehak, ali pa bomo doživeli recesijo. Marko Kolanovic (JPMorgan) pravi, da je vsaj v ZDA recesija malo verjetna. Vseeno ni zanemarljivo, da se je pri 5- in 30-letni ameriški obveznici prvič po letu 2006 pokazala invertna krivulja donosnosti.

Bitcoin na letošnjem vrhu
Trg kriptovalut je spet v močnem vzponu. Na začetku ruske invazije na Ukrajino se je bitcoin resda malo "potuhnil", a sledil je opazen skok. V dobrem mesecu vojne je tako bitcoin že 35 odstotkov višje, njegova vrednost je ta teden dosegla 48 tisoč dolarjev, s čimer je gladko nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Dogajanje utrjuje prepričanje zagovornikov bitcoina, da je vendarle prava izbira za zaščito pred geopolitičnimi napetostmi in predvsem visoko inflacijo. Eter se je povzpel do skoraj 3500 dolarjev, to pa je slabih tisoč dolarjev več kot ob februarskem minimumu. Od altkovancev je v zadnjem tednu veliko delo opravil waves, izvorni žeton istoimenske verige (nastale junija 2016), ki nudi podporo decentraliziranim aplikacijam in implementacijo pametnih pogodb. V ponedeljek je bila cena enega žetona sprva še pri približno 30 dolarjih, nato pa je sledila več kot 60-odstotna rast in skok nad 50 dolarjev, s tem pa začasno preboj skoraj med dvajseterico največjih kriptovalut.