"Ta teden sta tako Fed kot Evropska centralna banka ključni obrestni meri zvišala za pol odstotne točke, pri čemer je bila njuna retorika še vedno precej ostra. Jasno je, da bodo šle naslednje leto obresti še navzgor, saj boj z inflacijo še ni končan, čeprav so številke v ZDA ugodnejše kot pred meseci. Počasneje se inflacija umirja v Evropi," je za MMC dogajanje komentiral Tomislav Apollonio (Nova KBM), ki napoveduje pestro prvo polovico leta 2023: "Centralne banke bodo krčile bilančno vsoto in dvigovale obrestne mere, na drugi strani se bo pojavila recesija. Verjetno bo na delniških trgih opaziti veliko previdnost in ne bomo priča silnemu nakupnemu razpoloženju. Če se bo inflacija res opazneje zniževala, pa bi se potem lahko počasi začeli pogovarjati o tem, kdaj sledi zniževanje obrestnih meri. Terminski trgi so še pred kratkim upali, da se bo to dogajalo naslednje leto, zdaj so ta pričakovanja že pomaknjena v leto 2024."

Vrh nad petimi odstotki
Kot je razbrati iz izjav in namigov članov Federal reserve, bo vrh zaostrovanja denarne politike nad petimi odstotki, in ne pod to mejo, poleg tega pa bo v nasprotju s pričakovanji vlagateljev obrestna mera naslednje leto tam tudi ostala. Fed je namreč odločen storiti vse, kar je treba, za opaznejše umirjanje inflacije, pa čeprav bo to prineslo recesijo, rast brezposelnosti na 4,6 odstotka ter milijon in pol brezposelnih. Nižje cene nafte in rabljenih avtomobilov ter vse manjše težave pri dobavnih verigah resda že kažejo določene rezultate, saj je bila novembrska inflacija na letni ravni 7,1-odstotna, kar je manj od pričakovanj ekonomistov in hkrati določen napredek, potem ko je bila še junija povprečna rast cen 9,1-odstotna. A kot rečeno, bo za nadaljnje zniževanje inflacije potrebnih še veliko naporov.

Obresti morda na visoki ravni vse do pomladi 2024
Pogled v zgodovino kaže, da je ob prejšnjih koncih ciklov zaostrovanja denarne politike Fed obrestno mero nespremenjeno pustil v povprečju 11 mesecev, preden se je odločil za obrat. V tokratnem primeru to pomeni, da se vsaj do pomladi 2024 Zvezne rezerve ne bodo odločile za znižanje obrestne mere. Jeremy Siegel, profesor financ na univerzi v Pensilvaniji, opozarja, da bo recesija huda, če bodo obresti dlje časa ostale nad petimi odstotki, analitiki pa napovedi o ameriški gospodarski rasti v letu 2023 popravljajo navzdol. Pri agenciji Moody's menijo, da bo rast BDP-ja le 0,9-odstotna, potem ko bo letos po njegovih ocenah še 1,9-odstotna. Precej verjetno je, da bodo delniški indeksi v prvem četrtletju 2023 padli na novo dno, vlagatelji pa bodo morali biti zato zelo selektivni in predvsem obrambno naravnani z delnicami podjetij, ki jih anemična gospodarska slika ne bo preveč prizadela.

Nemčija se pripravlja na recesijo, NLB na novo dokapitalizacijo
Delniški indeksi po vsem svetu so zadnji teden drseli navzdol, v Evropi so izgubili povprečno tri odstotke, v ZDA pa dva. Največje izgube so bile po zasedanju Feda, ko je na primer Dow Jones (od srede do petka zvečer) izgubil več kot 1000 točk. S & P 500 je zdrsnil pod 50-dnevno drseče povprečje, prav tako (že v četrtek) tehnološki Nasdaq. Tudi Evropska centralna banka je po četrtkovi seji nedvoumno sporočila, da bo še višala obrestne mere (predvidoma vse do 3,25 odstotka) in zniževala vsoto obveznic, ki jih ima v svoji bilanci (skupno trenutno za pet bilijonov evrov). Četrtkovo trgovanje je prineslo povprečno 3,1-odstoten padec delnic evrskega območja (največ v zadnjih šestih mesecih), donosnost dveletne nemške vladne obveznice pa je dan pozneje presegla 2,50 odstotka, kar se ni zgodilo od leta 2008. Nemška Bundesbanka za leto 2023 napoveduje polodstotni padec BDP-ja, potem ko je še junija menila, da bo rast precej pozitivna (+2,4 %). Na Ljubljanski borzi so se delnice Cinkarne pocenile za štiri odstotke, Telekoma pa 3,6 odstotka. Delničarji NLB-ja so na skupščini potrdili izplačilo drugega dela letošnje dividende, Blaž Brodnjak pa je zaradi morebitnega prevzema v regiji omenil možnost dokapitalizacije v višini 400 milijonov evrov.