Newyorški Dow Jones (17.603) je v torek izgubil tri četrtine odstotka. Vrednost jena se je v primerjavi z dolarjem povzpela najvišje v zadnjih 14 mesecih, tako da je bilo treba za dolar plačati tudi manj kot 110 jenov. Foto: EPA
Newyorški Dow Jones (17.603) je v torek izgubil tri četrtine odstotka. Vrednost jena se je v primerjavi z dolarjem povzpela najvišje v zadnjih 14 mesecih, tako da je bilo treba za dolar plačati tudi manj kot 110 jenov. Foto: EPA
Nafta je bila včeraj sprva še pod vplivom novice, da je ameriško povpraševanje po naftnih derivatih januarja prvič po 14 mesecih padlo (za 0,6 odstotka), proti koncu dneva pa je bila puščica obrnjena navzgor in za brent je bilo treba plačati več kot 38 dolarjev. Foto: EPA
Delnice Zavarovalnice Triglav so pri 27 evrih najvišje po lanskem juniju. Letos so se podražile za 15 odstotkov. Nadzorni svet predlaga dividendo v višini 2,50 evra bruto. Foto: BoBo

Med makroekonomskimi objavami je izstopal nepričakovan 2,1-odstotni februarski padec industrijskih naročil v Nemčiji, kar je frankfurtski delniški indeks DAX30 (9.563 točk) zbilo za dobra dva odstotka in pol, na enomesečno dno. Vseevropski FTSEurofirst 300 je izgubil 1,8 odstotka, poleg bančnih delnic pa so velike izgube doživeli tudi nekateri avtomobilski proizvajalci. Vrednost delnic Peugeot Citroena je padla za več kot šest odstotkov, saj francoski koncern napoveduje nižje dobičke v naslednjih letih.
Brexit bi lahko "odnesel" do pet odstotkov BDP-ja
Londonski FTSE 100 (6.091 točk) je izgubil 1,2 odstotka. Pri londonski družbi Martin Currie menijo, da bi britanski izstop iz Evropske unije pomenil podobno škodo za domače gospodarstvo, kot sta jo naredili recesiji leta 1991 in 2008, povzročil pa bi od dva- do petodstotni padec BDP-ja. Referendum, na katerem bodo volivci odločali, ali naj Velika Britanija ostane del evropske družine ali ne, bo 23. junija, pri stavnicah pa je trenutna verjetnost, da bodo volivci izglasovali "Brexit", 33-odstotna.

Rast jena, zlata in obveznic
Varno zatočišče so vlagatelji včeraj iskali v japonskem jenu, izbranih državnih obveznicah in zlatu. Za dolar je treba plačati le še okrog 110 jenov (najmanj v 14 mesecih), pa čeprav je iz ameriških Zveznih rezerv prišlo nekaj namigov, da finančni trgi neupravičeno pričakujejo le eno ali dve letošnji zvišanji ameriške obrestne mere Fed funds. Nemške desetletne obveznice so se spet precej podražile, kar je donosnost sklatilo na samo 0,08 odstotka, kar je najmanj v skoraj letu dni. Cena zlate unče je dosegla 1.236 dolarjev.
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (5. april):

GORENJE

+1,38 %

4,399 EUR
ZAV. TRIGLAV+0,75 %27,00
PETROL+0,41 %280,15
KRKA+0,00 %61,00
SAVA RE

-0,07 %

14,29
LUKA KOPER

-0,86 %

23,00
TELEKOM-1,15 %77,10
INTEREUROPA-5,19 %0,512


Največja grožnja za nafto? Uber!
Nafta se je po strmem ponedeljkovem padcu včeraj pobrala, brent pa se je povzpel nad 38 dolarjev. Zanimivo razlago, zakaj je nafta v zadnjih letih tako strmo padla, ima znani ameriški analitik Dennis Gartman. Pravi, da je to posledica vedno večje priljubljenosti ameriškega podjetja Uber, ki se je iz lokalnega ponudnika cenovno ugodnih prevozov spremenilo v svetovni fenomen, ki je s preprostostjo in zanesljivostjo prepričal zlasti mlade. Ti se zato vedno bolj odločajo, da avtomobila sploh ne potrebujejo, saj ima Uber podružnice v več kot 400 mestih po svetu.
Nafta še lep čas med 32 in 42 dolarji
Od ustanovitve Ubra leta 2009 je cena nafte padla za 40 odstotkov, saj se je povpraševanje po naftnih derivatih znižalo, za ponudbo pa je tako jasno, da je je v zadnjem obdobju preveč. Gartner tako ostaja pri svoji napovedi, da se bo nafta še lep čas gibala v razponu med 32 in 42 dolarji in da v času svojega življenja (gospod je star 65 let) ne bo več videl nafte nad 44 dolarji. Da je nafti po strmi marčevski rasti zmanjkalo zaleta, je tudi krivda hedge skladov, v katerih se je prejšnji teden prvič po sredini februarja znižalo število dolgih pozicij na nafti.