S tem naj bi bile olajšane čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov velja za vse države članice Evropske unije, razen Velike Britanije in Danske. Upnik ga lahko uporabi pred začetkom postopka v izterjavi zoper dolžnika ali kadar koli do izdaje sodne odločbe ali sklenitve sodne poravnave. Uporabi ga lahko tudi, ko ima v rokah sodno odločbo, sodno poravnavo ali listino, ki določa obveznost poplačila upnikovega zneska.

Z evropskim nalogom za zamrznitev bančnih računov se lahko zavarujejo zapadli zahtevki in zahtevki, ki še niso zapadli v plačilo, če izhajajo iz transakcije, do katere je že prišlo. Upnik pa ga ne more pridobiti, če je bil nad dolžnikom uveden insolventni postopek.

Pogoji za pridobitev naloga
Za pridobitev naloga mora upnik praviloma dokazati nevarnost, da bi bila izterjava brez tega ukrepa zelo otežena, izkazati mora relativno uspešnost zahtevka zoper dolžnika in vplačati varščino v vrednosti zahtevka. Upnik mora v vlogi za izdajo naloga navesti razloge, zaradi katerih domneva, da ima dolžnik pri neki banki v določeni državi članici enega ali več računov, hkrati pa mora dati zahtevo za pridobitev informacij o računu.

Nalog deluje po načelu učinka presenečenja, saj o vložitvi predloga za njegovo izdajo dolžnik ni obveščen. Dolžnik ima možnost pritožbe, če pogoji ali zahteve, določeni v uredbi, niso bili izpolnjeni ali če so se okoliščine, ki so privedle do izdaje naloga, tako spremenile, da izdaja naloga ne bi bila več upravičena.