Obrtniki in podjetniki v državi so dolgo zatrjevali, da postopek prisilne poravnave predstavlja "uzakonjeno krajo", s katero močno zadolženo veliko podjetje v praksi enostavno odpiše večino dolgov in se s tem izogne stečaju.

Vladni odgovor je novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ključna novost je postopek preventivnega prestrukturiranja.

Predlagale ga bodo lahko srednje in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v letu dni postale insolventne (ne bodo več zmožne plačevati svojih dolgov).

Takšno napoved bodo lahko podali upniki sami. Postopek preventivnega prestrukturiranja bodo lahko začeli lastniki tretjine vseh finančnih terjatev, za potrditev sporazuma pa bo potrebno soglasje treh četrtin vseh terjatev.

Prisilna poravnava ne bo mogoča
Z uvedbo preventivnega prestrukturiranja bo onemogočena uvedba prisilne poravnave, prav tako ne bo več mogoča izvršba terjatev.

Če bo družba s plačilom plač delavcev zamujala več kot 15 dni, bo mogoče postopek prekiniti.

Preurejena prisilna poravnava
Tudi sam postopek prisilne poravnave je doživel preureditev. Že lastniki petine terjatev srednjih in velikih družb bodo lahko začeli postopek, pripravili bodo lahko tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih sami prevzeli vodenje.

Mogoča bo izločitev zdravega jedra v novo družbo.

Samostojni podjetniki in mikropodjetja
Poenostavljeno prisilno poravnavo bodo poleg samostojnih podjetnikov in mikropodjetij lahko vodile tudi majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Zdaj je ta rok tri mesece.

Pravosodni minister Senko Pličanič, čigar ministrstvo je pripravljalo novelo, je pred časom poudaril, da bo ta zakon "omogočil hitro in učinkovito sistemsko razdolžitev slovenskega gospodarstva". Predstavil ga je kot enega ključnih vladnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti in ohranjanje delovnih mest.