To je bila prva borza v vzhodni Evropi. "Uspelo nam je en dan pred Beogradom. Posebna energija je bila. To je tudi sovpadalo z osamosvajanjem," nam je povedal Draško Veselinovič, ki je bil direktor Ljubljanske borze prvih 15 let. Kar nekaj ljubosumja je bilo čutiti. "Naslednji dan sem šel v Beograd pozdravit njihovo ustanovitev in so me kar grdo gledali. Tudi inšpekcijo so nam poslali. Ampak vseeno, bili so korektni, zavedali so se, da Jugoslavija že razpada." Ustanovni kapital je bil precej majhen: "Borzo smo ustanovili z 200 tisoč nemškimi markami kapitala, po 15 letih je bila prodana za 50 milijonov evrov."

Na začetku 11 vrednostnih papirjev
Na prvi trgovalni dan Ljubljanske borze je bilo treba od ustanovitve čakati še tri mesece, do 29. marca 1990. V dvorani na Ajdovščini 4 se je zbralo okrog 200 ljudi. "Pozvonil sem na zvonec, dvorana je bila polna takratnih veljakov, posredniki so izklicevali cene, posli so se sklepali," se je za TV Slovenija zgodovinskega dneva spominjal Tomaž Rotar, vodja prvega sestanka, na katerem je sodelovalo 14 borznih posrednikov, ki so trgovali z 11 vrednostnimi papirji, od tega z le eno delnico (trenutno na domači borzi kotira 134 vrednostnih papirjev). Oktobra leta 1993 se je Ljubljanska borza preselila na Slovensko 56, kjer je še danes.

Razvitejša borza bi lahko omilila krizo
Veselinovič pravi, da je bilo to obdobje romantike. "Takrat smo imeli z ustanovitvijo borze ambiciozne načrte, želeli smo, da bi lahko borza postala pomemben del v slovenskem finančnem sistemu in da banke ne bi bile tako prevladujoče v financiranju podjetij. Če bi se to zgodilo, bi bila tudi finančna kriza po letu 2008 manj izrazita, ker bi trg kapitala prevzel del tega bremena v dobrem in slabem. V tem nismo uspeli. Borza bi bila lahko danes pomembnejša, kot je. Predvsem politično okolje borzi nikoli ni bilo naklonjeno."

Politika za borzo ni imela posluha
Zakaj tako? "Na borzi je vse transparentno, javnost moraš o vsem obveščati in ne moreš vnaprej nadzorovati transakcij. Politika ni hotela razvite borze, ker je težje nadzirati vse skupaj." V slabem spominu je ostalo tudi leto 1997 in uvedba skrbniških računov. "Tri leta zaradi tega k nam ni bilo tujcev, promet je padel, prav tako cene vrednostnih papirjev. Ne vem, ali je bil kateri dejavnik sploh naklonjen borzi. Morda le privatizacija in javna prodaja delnic. Del konsolidacije lastništva se je potem v bistvu opravil prek borze, del pa, še preden so ta podjetja prišla na borzo."

Tudi ob ničelnih obrestih borza ne privlači Slovencev
Slovenci nikoli nismo postali narod delničarjev, nazadnje se je sfižilo še pri Novi KBM – v javni prodaji se je opeklo okrog 100 tisoč Slovencev, ki so ostali brez vsega vložka. Očitno raje stavimo na varnost, torej na bančne vloge in depozite. "Sploh zdaj, ko imamo celo negativne obrestne mere, bi bilo logično, da bi se nekaj denarja preselilo v vrednostne papirje. Mi smo ta projekt na začetku res zastavili vseobsegajoče, od izobraževanja, do kulture investiranje. Nekaj idej se je prijelo, nekatere se niso. Če bi imeli večjo podporo politike, bi bilo vse lažje."

Nizek delež naložb v vzajemnih skladih
Zakaj "mrtvi" depoziti in zakaj ne delnice, ki prinašajo vsaj lepe dividende, se je za TV Slovenija spraševal tudi predsednik uprave NLB-ja skladov Kruno Abramovič: "Vsi se sprašujemo, kako to spremeniti, v teh razmerah negativnih obresti še toliko bolj. Za ilustracijo: delež naložb v vzajemnih skladih v BDP-ja je v Sloveniji približno desetkrat nižji kot v podobno razvitih evropskih državah, kot so Portugalska, Španija in Italija. Zakaj se za delniške naložbe ne odločamo toliko kot v drugih državah? Pomemben je zgodovinski razlog: delnice smo imeli le za neko prehodno zgodbo, imeli smo certifikatsko privatizacijo, nekaj dobili in hitro prodali. Nimamo takšne zgodovine kot drugod."

Po kapital na borzo? Ne v Sloveniji.
Kako pomembna pa sploh je borza za Slovenijo? Abramovič: "Podobno pomembna kot za vsako drugo državo. Gre za trg, kjer se srečujeta povpraševanje in ponudba po vrednostnih papirjih. Vloga borze je tudi ta, da družbe, ki kotirajo, zagotavljajo vlagateljem določeno raven kakovostnih informacij, v katere lahko zaupaš. To je pomembno za večje vlagatelje. To vzpostavi tudi likvidnost, ki privabi nove vlagatelje, vse skupaj pa vpliva tudi na osnovno funkcijo borze: da podjetja lahko izdajajo nove vrednostne papirje in pridejo do kapitala. Žal je to je nekaj, kar v Sloveniji še ni zaživelo."

Aktivirati del milijard na bankah
Zdajšnji direktor Aleš Ipavec pravi, da je Ljubljanska borza v dobri kondiciji. Med drugim so ponosni na platformo za množično zbiranje denarja za zagonska podjetja v začetni fazi. "Borza se usmerja v srednja in mala podjetja, saj v Sloveniji velikih podjetij ni veliko, ukvarja se tudi z zagonskimi podjetji. Širimo spekter svojih ciljnih strank in podjetij, na drugi strani tesno sodelujemo tudi z vlagatelji. Vemo, da v slovenskih bankah na računih prebivalstva leži 20 milijard evrov in 5 do 6 milijard na računih podjetij. Naša naloga je, da del tega kapitala aktiviramo in na drugi strani poskušamo pripeljati podjetja, ki bodo prišla do tega kapitala."