Po besedah Gertrud Rantzen, predsednice Slovensko-nemško gospodarske zbornice, ki skrbi za spodbujanje gospodarskega sodelovanja, je slovensko investicijsko okolje neprijazno zaradi visokih cen nepremičnin, visoke davčne obremenitve plač in dolgotrajnih postopkov za pridobivanje subvencij. Po njenem prepričanju, ki izhaja iz ankete med 450 nemškimi gospodarskimi subjekti v Sloveniji, je naša država v preteklem letu izgubila od 1200 do 1500 visoko plačanih delovnih mest.
Kot je pojasnila na tiskovni konferenci, so nemški delodajalci sicer izjemno zadovoljni z delovno silo, ki je v povprečju zelo dobro izobražena in motivirana. Sodeč po izsledkih raziskave, pa so se zelo negativno izrekli glede davčne obremenitve, naraščajoče korupcije, neučinkovite javne uprav, še najbolj pa jih je motila plačilna nedisciplina.
Predstavnica zbornice Katja Stadler je poudarila, da je Slovenija za Nemčijo zelo pomembna zaradi zemljepisnega položaja, kakovosti delovne sile, pa tudi podobne kulture, a žal teh prednosti ne izkoristi dovolj.

Tri izgubljene naložbe
Navedla je tri sveže primere neuresničenih naložb. V prvem primeru je nemško podjetje želelo zgraditi logistično skladišče, prek katerega bi oskrbovali Balkan in Italijo. Poznejši izračuni pa so pokazali, da bi bili stroški najema večji od prevoza iz Azije ter distribucija iz Hamburga. Podjetje iz lesne industrije je v Kočevju načrtovalo predelovalno središče, a za to ni dobilo od 5 do 10 odstotkov subvencij države. Tretji primer pa je bila gradnja trgovskega središča v Ljubljani, a ga je odplaknila pričakovana čakalna doba za vsa dovoljenja od 5 do 7 let.
Droste: Primer Secopa kaže na realno stanje
"Pravno varstvo, aktivna vlada in podpora tujim vlagateljem poleg stroškov plač predstavljajo največji del konkurenčnosti države. Žal je Slovenija v zadnjih letih na tem področju naredila zelo malo. Kam nas lahko takšne razmere pripeljejo, pa nam žal v najslabšem primeru razkriva zgodba črnomejske družbe Secop," je izjavil Christof Droste iz podjetja Hella Saturnus Slovenija. Pohvalil pa je nedavne dejavnosti ministrstva za gospodarstvo in načrte za prihodnost. Izrazil je upanje, da se bodo dejavnosti nadaljevale po zastavljenih načrtih.

Kupljen: Konkurenca je le uro stran
Direktor slovenskega Bauhausa Samo Kupljen je dejal, da je neposredna konkurenca Sloveniji le nekaj manj kot uro oddaljena iz Ljubljane, zato je Slovenija lahko ranljiva. Poudaril je, da so cene nepremičnin v sosednjih državah v času krize doživele precejšen padec, v Sloveniji pa je stanje drugačno.
Kupljen je primerjal Ljubljano in Videm (Udine) v sosednji Italiji. V Vidmu ne poznajo komunalnega prispevka, za polovico hitreje se lahko pridobi gradbeno dovoljenje, zemljišče pa je tudi za polovico cenejše kot v Ljubljani. Če v sliko dodamo še precej večjo kupno moč, se hitro pokaže razlika v privlačnosti.

Trgovce skrbi tudi delovno pravo: rast minimalne plače ob številnih dodatkih, ki jih druge države ne poznajo. "Če bi se poleg tega še uveljavilo malo delo, bi bili v Bauhausu zelo prizadeti," je sporočil Kupljen, ki poudarja, da je študentsko delo do zdaj še nekoliko reševalo problem nefleksibilnosti trga delovne sile, malo delo pa bi ta problem še precej povečalo.

Klötscher: Zanesljiva delovna sila, a visoke davščine
Tudi za Rudolfa Klötscherja, direktorja podjetja BSH Hišni aparati, je visoka izobraženost delovne sile zelo pomembna, zato ima njegovo podjetje v Sloveniji razvojni oddelek s 70 zaposlenimi, načrtovanih pa je še 40 novih. Po njegovem mnenju mora biti Slovenija v prihodnjih letih pozorna na tri področja.
Prvo, naraščajoča nezaposlenost bo po njegovem mnenju še poudarila šibko točko države - šibko notranje povpraševanje. Naraščajoči stroški proizvodnje lahko pritisnejo na rast cen, kar je zelo slabo za naložbe, je poudaril, podoben učinek pa ima visoka davčna obremenitev. To so področja, ki jim moramo v Sloveniji posvetiti še veliko pozornosti, je sporočil Klötscher.

Raziskavo zbornica izvaja že od leta 2003 in z njo primerja privlačnost 15 držav Vzhodne Evrope.