Bencin na črpalkah izven avtocest se je tako podražil, dizelsko gorivo pa pocenilo za 5,7 centa.

Cene derivatov na mediteranski borzi se zadnje čase gibajo različno. Vladna regulacija maloprodajnih cen pa prinaša, da so marže naftnih trgovcev omejene na nekaj manj kot 10 centov od vsakega prodanega litra. Poleg tega ni potrebno plačevati prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike.

Borzne cene derivatov so med drugim odvisne od načrpanih količin nafte, povpraševanja in geopolitičnih razmer. Konec septembra je 159 litrov oz. sodček nafte brent na borzi stal že manj kot 80 dolarjev in vladal je optimizem, da se bodo cene do konca leta umirile. Danes se spet približuje 100 dolarjem.

Sorodna novica Cenejši dizel, dražji 95-oktanski bencin

Matjaž Pogorevc, analitik v družbi Triglav Skladi, pojasnjuje: "Ravno takrat, ko smo začeli v prihodnost gledati malo bolj optimistično, je Opec – zavezništvo 23 izvoznic surove nafte pod vodstvom Savdske Arabije in Rusije – napovedal, da bodo znižali svoje cilje proizvodnje od novembra za dva milijona sodčkov na dan. Tako da smo v tem mesecu videli umik proizvodnje, umik surove nafte s trga."

Kartel Opec je v svojem poročilu ocenil, da bo povpraševanja po nafti v prihodnjih petih letih več in da bo potrebno v to industrijo za razširitev kapacitet tudi več vložiti, razlaga Pogorevc, ki med razlogi za vztrajanje visokih cen nafte vidi tudi še vedno omejene kapacitete rafinerij, ki obenem dosegajo rekordne marže, in težnje po zelenem gospodarstvu v Evropi. "In tudi opazimo neka preigravanja, scenarije ponovnega odprtja na Kitajskem in umika od ničelne tolerance do covida-19, zaradi česar se potem lahko pričakuje povečano povpraševanje po naftnih derivatih na Kitajskem," še dodaja.

Svojevrsten učinek na prihodnje cene nafte v Evropi pa ima lahko tudi poteza držav G7, ki obljubljajo uvedbo cenovne kapice na rusko nafto, ki se prevaža s tankerji.