Septembra je bilo v ZDA ustvarjenih neto 194 tisoč novih delovnih mest, kar je najmanj v zadnjih devetih mesecih in ‒ podobno kot avgusta ‒ precej manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 500 tisoč novoodprtih služb. Slabša številka naj bi bila posledica sezonskih dejavnikov, zato prevladuje ocena, da trg dela še naprej lepo okreva. Stopnja brezposelnosti se je navsezadnje s 5,2 znižala na 4,8 odstotka. Ameriška centralna banka naj bi še letos najavila začetek zmanjševanja obvezniških odkupov ("tapering"), po nekaterih predvidevanjih decembra namesto novembra. Tudi časovnica prvega predvidenega dviga obrestne mere se kaj dosti ne spreminja, Fed naj bi obrestno mero za četrtino odstotne točke prvič dvignil novembra ali decembra prihodnje leto. Po nekaterih septembrskih pretresih se je Wall Street oktobra vrnil k zelenim številkam, širši indeks S&P 500 je zdaj le še tri odstotke oddaljen od rekordne vrednosti.

Še naprej velja taktika: kupuj ob vsakem padcu!
Donosnost ameriške desetletne obveznice je v zadnjem tednu porasla že na 1,60 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih mesecih. Ob vsakem opaznejšem dvigu zahtevane donosnosti so delniški trgi letos precej vztrepetali. Analitiki pri banki Barclays so po negativnem septembru (tudi vseevropski indeks Stoxx 600 je končal sedemmesečni niz pridobivanja vrednosti) opozorili, da je inflacija bolj trdovratna od prvih ocen, gospodarski cikel v zreli fazi, razmerja med dobičkom in cenami delnic (P/E) visoka, centralne banke pa se pripravljajo na zaostrovanje denarne politike. A kljub vsemu pri Barclaysu ugotavljajo, da stagflacija ni prav verjetna in da so delnice še naprej privlačnejše od obveznic, ki naj bi bile v razmerah višje inflacije ranljivejše za padce (s čimer bi bile zahtevane donosnosti vse višje). Skratka, na delniških trgih še naprej velja strategija, da je treba ob vsakem padcu dokupiti nekaj delnic ("buy the dip").

Trg še nekaj časa ne bo v ravnovesju
Cene nafte še naprej naraščajo, v zadnjem tednu je bil pribitek štiriodstoten, tudi ameriška nafta WTI je prebila mejo 80 dolarjev, kar je največ po letu 2014. "Šestmesečno zaprtje gospodarstev se vrača kot bumerang, pričakovanja, da bo ob odprtju hitro spet vse tako kot nekoč, so bila iluzorna. Še posebej se to odraža na področju energentov, katerih cene je letos dobesedno izstrelilo v višave. Na tem področju žal ni mogoče kar čez noč prilagajati proizvodnih količin, ampak je za to potrebno nekaj mesecev, v vmesnem obdobju pa se lahko pojavijo določena ozka grla, ki povzročijo večje odklone na blagovnih borzah. Verjetno se nekaj podobnega zdaj dogaja na naftnem trgu, ko se je zaradi odprtja ekonomij skokovito povečalo povpraševanje po surovi nafti, proizvajalci pa bodo potrebovali nekaj časa, da z večjo proizvodnjo vrnejo trg v ravnovesje," je dogajanje za MMC komentiral Sašo Šmigič (Generali Investments).

Ključna težava je pomanjkanje ladijskih kapacitet
Šmigič dodaja: "Glede na to, da smo še lani videli zlom cene surove nafte in drastično zmanjšano povpraševanje, ne gre izključiti verjetnosti, da si bodo glavni dobavitelji vzeli nekaj časa več, kot bi bilo to potrebno, in si na ta način povrnili nekaj izgubljenega zaslužka iz preteklih let. Dodaten dejavnik, ki bi lahko vplival na visoko ceno surove nafte, lahko iščemo tudi v strmoglavi rasti cen ladijskih prevozov, predvsem v zadnjem obdobju. Pomanjkanje ladijskih kapacitet je trenutno eden izmed največjih težav globalne trgovine: ladij ni dovolj za tako nenaden skok v povpraševanju. Pričakujem pa prej ali slej normalizacijo razmer, sicer bo rast cen energentov (in surovin) močno zažrla v razpoložljive dohodke gospodinjstev, kar bo negativno vplivalo na potrošnjo in s tem na rast BDP-ja."