"13. marec, zadnji dan, ko so naši obrtniki, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo neposredno za stranke, morali zapreti svoje delavnice, obratovalnice in salone, je bil za njih zelo velik šok. Prvič se je namreč zgodilo nekaj takega in niso vedeli, kaj jih čaka v prihodnosti ter kako dolgo bo vse to trajalo," je za Slovensko tiskovno agencijo povedala direktorica mariborske obrtno-podjetniške zbornice Leonida Polajnar.

Kot je dejala, je hudo zlasti za gostince, saj je mariborski župan med prvimi izdal mestni odlok, s katerim so lokale zaprli že dan pred preostalimi deli države. Podobno velja tudi za frizerske in kozmetične salone, prav omenjene panoge pa se zelo težko spopadajo s prepovedjo poslovanja. Vsi skupaj se po njenem mnenju zavedajo resnosti epidemije in resnosti bolezni, a hkrati se zavedajo tudi tega, da je njihova prihodnost zelo nepredvidljiva.

Zaposleni v omenjenih dejavnostih so v trenutku ostali brez dela, ne pa tudi brez zaposlitve, saj so se obrtniki v času, ko še ni bilo jasno, kakšni bodo sprejeti državni ukrepi, skušali reševati s koriščenjem starih dopustov, viškov ur in dela letošnjega dopusta.

"Sodelovanje z zavodom za zaposlovanje je bilo zelo intenzivno. V prvem valu smo skušali zajeziti paniko, kar nam je uspelo po tem, ko je država pravočasno začela napovedovati pravilne ukrepe tako za zaposlene kot za samozaposlene," je dodala direktorica mariborske zbornice.

Težave so številne in raznovrstne
Pozneje se je s težavami začela ukvarjati še okoli petina njihovih članov iz gradbene panoge, saj so izvedli vsa dela na odprtih gradbiščih ali pri prenovah objektov fizičnih strank, medtem ko novih niso smeli odpirati. Zdaj jim je le uspelo doseči spremembo odloka vsaj pri nekaterih panogah, med drugim ob cvetličarjih in vrtnarjih tudi pri gradbenih obrtnikih.

Največ težav pa imajo obrtniki, ki svojo dejavnost opravljajo v najetih prostorih, saj morajo kljub neopravljanju dejavnosti plačati najemnine. V drugem vladnem paketu pričakujejo tudi ukrepe na tem področju, prek vavčerskega sistema ali subvencije najemnin.

"Vedeti je namreč treba, da so od tega denarja na drugi strani odvisni tudi najemodajalci," meni Polajnarjeva in dodaja, da je še najlažje morda rešitve najti tam, kjer najemajo občinske prostore.

Ob tem med nujnimi dodatnimi ukrepi na mariborski zbornici vidijo reševanje likvidnosti, pri čemer merijo predvsem na možnost odkupa terjatev s strani države. Likvidnostne težave se bodo namreč v največji meri začele pojavljati šele mesec ali dva po koncu epidemije, zato obrtniki računajo tudi na močne finančne instrumente, predvsem na pomoč SID banke in drugih poslovnih bank, v katerih so že zdaj komitenti.

Na območju mariborske obrtne zbornice in podravske regije v celoti je skoraj 70 odstotkov zaposlenih, ki delajo v mikro, malih in srednjih podjetjih. Kot pravi Polajnarjeva, jih trenutno zaradi razmer več kot polovica ne opravlja svojega dela. Nekateri so na čakanju, nekaj pa jih je pristalo tudi na zavodu za zaposlovanje.

Gospodarske razmere drugje po državi in v podjetjih

Pivka Delamaris prodala veliko

V skupini Pivka Delamaris so na začetku epidemije novega koronavirusa zaznali povečanje povpraševanja tako na domačih kot na tujih trgih.

Prodaja konzerv Delamaris se je začela povečevati v sredini februarja. V Delamarisu so takoj pospešili proizvodnjo dodatnih količin najbolj prodajanih izdelkov ter pripravo novih zalog, je pojasnil predsednik uprave Pivke in direktor Delamarisa Janez Rebec. Povpraševanja po vseh konzervah je bilo februarja precej na tujih trgih, marca pa tudi na domačem trgu. Največ so v preteklem mesecu prodali v Sloveniji in Avstriji, uspešni pa so bili tudi ob vstopu na nove trge, kot so Nemčija, Madžarska in Slovaška.

Rebec ugotavlja, da se je po prvem večjem valu v trgovinah tudi na tem področju stanje zdaj umirilo. Pivka perutninarstvo je marca zaznala upad naročil na področju gostinstva, nekoliko pa so se povečala naročila trgovskih sistemov, predvsem za izdelke. Naročila so v teh dneh za celotno skupino manjša kot v marcu, pri nekaterih programih celo manjša kot v letu prej. Zaznati je, da so se ljudje s hrano založili in ne hodijo tako pogosto po večjih nakupih.

Prvi mož skupine Pivka Delamaris svari, da smo šele na začetku krize, zato ne vedo, kakšna bodo naročila v prihodnje. Prizadevali si bodo za stabilnost v želji, da bi proizvodnja potekala nemoteno.

Revozova proizvodnja bo še stala

V novomeški avtomobilski tovarni Revoz, ki je zaradi dogajanja, povezanega s širjenjem novega koronavirusa, in zaradi skrbi za zdravje zaposlenih po popoldanski izmeni 17. marca začasno ustavila celotno proizvodnjo, bo ta prihodnji teden še stala. Revozov sindikalist Slavko Pungeršič je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da prihodnji teden proizvodnje še ne bodo pognali, med Revozovimi cilji pa je, da bi to storili 20. aprila. Vendar je tudi ta datum še vprašljiv, je opozoril. Vse je odvisno od vnovične vzpostavitve javnega prevoza, od dobave sestavnih delov ter dogajanja v Franciji in Španiji.

V Revozu so zaradi neredne dobave sestavnih delov, ki je bila posledica okuženosti z novim koronavirusom na Kitajskem, in neredne dobave motorjev iz tovarne v Turčiji v začetku marca za tri dni začasno ustavili proizvodnjo. Dan pred zadnjo začasno ustavitvijo proizvodnje so ob nedelovanju javnega avtobusnega prometa in težav z zagotavljanjem prihoda zadostnega števila delavcev delovali brez nočne izmene.