Da je skrb pridelovalcev več kot upravičena, potrjuje tudi ukrep Evropske komisije, ki je že obljubila 125 milijonov evrov za pomoč pri blažitvi posledic, ki jih bodo zaradi ruskih sankcij občutili pridelovalci sadja in zelenjave. Ni pa še znano, kako se bodo sredstva porabila. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tanja Zagorc upa, da bodo ukrepi upoštevali tudi potrebe manjših držav proizvajalk.

Sankcije posredno vplivajo tudi na Slovenijo
Slovenija sicer ne sodi med večje izvoznice sadja in zelenjave na ruski trg, vendar Zagorčeva opozarja, da lahko kljub temu občuti vpliv embarga. Tako se denimo v Sloveniji letno proizvede 75 tisoč ton jabolk, kar je dvakrat več od potreb, medtem ko samo Poljska v Rusijo izvozi 750 tisoč ton jabolk. "Dejstvo je, da se lahko proizvodi, ki so bili namenjeni na ruski trg, znajdejo na evropskem po dampinških cenah."

Evropske države v Rusijo sicer izvozijo približno deset odstotkov vseh kmetijskih pridelkov v EU, največje izvoznice pa so Poljska, Litva, Belgija in Nizozemska. Prav tem državam pa bo namenjeno največ pomoči.

Obvoz sankcij rreko Belorusije in Kazahstana
Sicer pa ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroča, da vse več evropskih pridelovalcev skuša zaobiti sankcije z uvažanjem pridelka prek Belorusije, Kazahstana in Švice. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v Bernu že sprejeli ukrepe za preprečevanje tovrstnega izvažanja na ruski trg. Rusija pa napoveduje poostren nadzor nad blagom iz Kazahstana in Belorusije, s katerima je sicer v carinski uniji.

Kampanje za večjo porabo jabolk
Na Poljskem, kjer bodo pridelovalci zaradi ruskih sankcij najbolj oškodovani, se je na družbenih omrežjih razširila kampanja "Jabolko na dan drži Putina stran", kjer se posamezniki objavljajo svoje fotografije, na katerih jedo jabolka v podporo domačim proizvajalcem. S podobno spodbudo se je na svoje državljane obrnila tudi avstrijska vlada, s sporočilom, da bi upad prodaje lahko premostili že, če bi vsakdo na teden pojedel eno jabolko več.