"Obračunana kosmata premija je končno začela opazneje rasti," je dejala namestnica direktorja agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Mojca Piškurić. Zavarovalnice so v skupinah premoženjskih in življenjskih zavarovanj obračunale za skupno 1,94 milijarde evrov bruto zavarovalnih premij oz. 1,6 odstotka več kot predlani.

Pri premoženjskih zavarovanjih se tretjina zbrane premije nanaša na zavarovanje stroškov zdravljenja (večino na dopolnilna zdravstvena zavarovanja), sledi požarno in drugo škodno zavarovanje s 16 odstotki ter druga zavarovanja motornih vozil (npr. kasko zavarovanje) in zavarovanje avtomobilske odgovornosti s po 15 odstotki.

Pri življenjskih zavarovanjih je največji delež premij, 48 odstotkov, iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja (npr. na vzajemne sklade), sledijo zavarovanja z jamstvom oz. udeležbo pri dobičku z 39 odstotki.

Odsotnost velikih nesreč pomagala zavarovalnicam
Skupni čisti dobiček zavarovalnic je lani znašal 138,9 milijona evrov, kar je 3,3 odstotka več kot leto prej. Pri premoženjskih zavarovanjih je izid znašal 84,6 milijona evrov, pri čemer je del dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj imel 5,7 milijona evrov minusa. Pri življenjskih zavarovanjih je bil dobiček 39 milijonov evrov.

Lani po besedah Piškurićeve ni bilo večjih naravnih nesreč, so se pa zavarovalnicam začele poznati nizke obrestne mere, in sicer so upadli prihodki iz naložb. Zavarovalniški sektor je obenem dobro kapitaliziran, saj presega zahtevano kapitalsko ustreznost. Skupni znesek zahtevanega solventnostnega kapitala je konec leta 2016 pri zavarovalnicah znašal 794,8 milijona evrov in pri pozavarovalnicah 178,4 milijona evrov, kar je več kot 200 odstotkov nad zahtevami.