Cilj novega zakona je, da se nikoli več ne ponovi kriza, ki je preteklo leto na kolena spravila ameriške in svetovne finančne institucije. Novi zakon vladi dopušča, da se vmeša v poslovanje največjih podjetij, bank, zavarovalnic in skladov, ki s tveganim poslovanjem ogrožajo stabilnost gospodarstva. Zakon predvideva ustanovitev nove agencije, ki bo nadzirala bančne transakcije in bo imela moč, da vnese več preglednosti in jasnosti v tajna finančna tržišča, ki so izzvala recesijo.

Vlada bo ustanovila še poseben 150 milijard dolarjev vreden sklad, iz katerega bodo poplačali razbijanje nevarno velikih finančnih podjetij v manjše enote. Breme morebitnega propada finančnega podjetja bodo odslej nosili njegovi delničarji in ne davkoplačevalci, je za RTV Slovenija poročala Vlasta Jeseničnik.

Zakon predstavlja veliko zmago za predsednika ZDA Baracka Obamo, ki si je finančno reformo zastavil za enega svojih glavnih ciljev. Po pozitivnem izidu v predstavniškem domu je Obama pozval senat, naj tudi on čim prej potrdi zakon, da bi ga lahko čim prej podpisal in bi začel veljati.

Za zakon je v 435-članskem predstavniškem domu glasovalo 223 kongresnikov, proti pa 202, med njimi vsi republikanci in 27 demokratov. Republikanci zakonu očitajo, da bo omejeval poslovno skupnost in da bodo vzporedno tej obstajala podjetja, ki bodo pod državno zaščito, ker bodo označene kot prevelike in prepomembne, da bi jih pustili propasti.