Ben Bernanke in Henry Paulsen imata težko delo, saj recesiji ni videti konca. Foto: EPA
Ben Bernanke in Henry Paulsen imata težko delo, saj recesiji ni videti konca. Foto: EPA
General Motors
Najtežje čase preživlja avtomobilska industrija. Foto: EPA

Takšna je ugotovitev nevladnega Nacionalnega urada za gospodarske raziskave, ki je tako potrdil, kar mnogi Američani že močno čutijo na svoji koži: časi so težki. In nič ne kaže, da bi bilo kmalu bolje, kajti strokovnjaki so napovedali, da naj bi bila recesija daljša in še bolj boleča od tiste v letih 1980-1981. Ugotovitve urada so odmevale tudi na borzi: Dow Jones je izgubil skoraj 8 odstotkov svoje vrednosti, poroča dopisnica RTV Slovenija iz Washingtona Vlasta Jeseničnik.

Nevladni nacionalni urad za gospodarske raziskave, ki razmere v ameriškem gospodarstvu spremlja od leta 1929, se pri svoji ugotovitvi, da je gospodastvo v recesiji že od lanskega decembra sklicuje na kazalnike, kot so brezposelnost, industrijska proizvodnja, rast plač in poraba. ZDA so stopile v recesijo po 73 mesecih gospodarske rasti, je zapisano v sporočilu urada, ki sicer ne napoveduje, kdaj bo recesije konec.

Predsednik zveznih držav Ben Bernanke je na srečanju gospodarstvenikov v Austinu v Teksasu namignil, da bi lahko centralna banka v prihodnjih dveh tednih znižala obrestno mero. Med mogočimi ukrepi za blažitev učinkov krize je omenil tudi, da lahko Fed začne odkupovati dolgoročna poroštva, kar bi povzročilo padec dolgoročnih obresti. Fed je tak ukrep pred kratkim že izvedel , ko je odkupil tako dolgove zasebnih podjetij kot dolgove, ki sta jih zagotavljala Fannie Mae in Freddie Mac.

Finančni minister Henry Paulson je dejal, da je treba najti nove načine, kako uporabiti 700 milijard dolarjev vredno finančno pomoč, ki jo je kongres odobril oktobra. Demokratski kongresniki so že napovedali, da se pripravljajo na nov finančni načrt, vreden več kot 500 milijard dolarjev, ki bo predvidoma končan januarja, ko naj bi ga predstavili, takrat pa bodo imeli tudi močnejšo večino v kongresu. Že prihodnji teden pa naj bi sprejeli novo zakonodajo, ki bo zagotovila finančno pomoč avtomobilski industriji, ki se je zaradi krize znašla v velikih težavah. Kongresni urad za proračun je izračunal, da naj bi ameriška vlada za reševanje finančne krize namenila 7.000 milijard dolarjev, kar pomeni da bo, če bo ves denar porabljen, reševanje bank in finančnih ustanov vsakega Američana stalo 24.000 dolarjev.

V povprečju so recesije po drugi svetovni vojni trajale 10,5 meseca, najdaljša v zadnjih 60 letih je bila 16 mesecev (v letih 1973-74 in 1980-81).

K. T.