Konec tedna po četrtkovem zahvalnem dnevu 
bo pomemben preizkus za ameriške potrošnike, ki se spopadajo z najhujšo finančno krizo po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Foto: EPA
Konec tedna po četrtkovem zahvalnem dnevu bo pomemben preizkus za ameriške potrošnike, ki se spopadajo z najhujšo finančno krizo po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Foto: EPA
V petek so se na Wall Streetu precej podražile zlasti finančne delnice, medtem ko so bile trgovske v nemilosti prodajalcev. Vsi se bojijo, da bo veseli december prinesel žalostne prodajne rezultate. Foto: EPA
Na Ljubljanski borzi so bile v ospredju spet Krkine delnice, ki so po sredinem preplahu okrevale in teden končale pri 53,40 evra. Foto: MMC RTV SLO

Za tako imenovani Black Friday so trgovci pripravili lepe popuste, ki naj bi spodbudili Američane, da bodo kljub hudi krizi in vedno večji brezposelnosti pridno zapravljali in tako pomagali gospodarstvu, da ne zdrsne v še hujšo recesijo. Naval na trgovine je bil po prvih podatkih velik, celo prevelik, saj je v eni od Wal-Martovih veleblagovnic v New Yorku množica do smrti poteptala mlajšega uslužbenca največje trgovske verige na svetu.

Upanje, da bodo ukrepi dosegli učinek
Borzni trgi seveda upajo, da bodo Američani odprli denarnice. V zadnjem tednu so se delniški indeksi pobrali z večletnega dna. Elitni Dow Jones (8.829 točk) je skupno pridobil 9,7 odstotka, vendar novembra vseeno izgubil 5,3 odstotka. Prav nasprotno velja za tehnološki Nasdaq (1.535 točk), ki je zadnji teden izgubljal, vendar na mesečni ravni pridobil 151 točk.

Vsi se zavedajo, da je gospodarska slika po vsem svetu zelo črna, vendar narašča prepričanje, da bodo številni ukrepi vlad in centralnih bank počasi le dosegli učinek.

Na niz petih plusov čakali eno leto
Dow Jones je v mirnem petku, ko je pridobil 1,17 odstotka, niz pozitivnih dni podaljšal na pet, kar se ni zgodilo že točno eno leto. Glavni dogodki, ki so sprožila vedrejše trgovanje, so bili imenovanje Timothyja Geithnerja za verjetnega finančnega ministra, vladni sveženj za rešitev krize (vreden 800 milijard dolarjev) in preprečitev zloma banke Citigroup, kar je odpravilo precej negotovosti. Širši indeks S & P 500 je v zadnjem tednu poskočil kar za 12 odstotkov, kar se ni zgodilo že vsaj od začetka 80. let.

Novartis obljublja višje dividende
Vodilne evropske borze so na tedenski ravni pridobile 13 odstotkov, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300 (862 točk). Rezultat bi bil še boljši, če ne bi delnice proizvajalcev avtomobilov v petek strmo padle. Zadnji dan tedna so najbolj sijale farmacevtske delnice, potem ko je sveže poročilo Evropske komisije o konkurenci na tem trgu odpravilo strahove pred večjimi kaznimi. Novartisove delnice so pridobile skoraj pet odstotkov. Podjetje je napovedalo višje dividende in nadaljnje odkupe lastnih delnic. Vrednost evra je 1,269 dolarja. Ameriška lahka nafta je bila nazadnje vredna 55,20 dolarja, kar pomeni 20-odstotni zdrs v novembru. Mesec prej je bil padec rekorden, 32-odstoten.

V Ljubljani še en porazen mesec
Na Ljubljanski borzi je promet (z izjemo Krke) še vedno nizek, vendar so tečaji ta teden (razen v sredo) naraščali, tako da je slovenski borzni indeks (4.293 točk) skupno pridobil 6,6 odstotka. Vseeno je bila jesenska žetev porazna: od konca avgusta je vrednost SBI-ja nižja za 42 odstotkov. Septembra je bil minus 16-odstoten, oktobra 18- in novembra 15-odstoten. Nadaljnja usoda je še vedno povsem v rokah tujih trgov in novic o tem, kako huda recesija čaka svetovno gospodarstvo. Vodilne Krkine delnice so v sredo padle na 51 evrov zaradi strahu, da bo Evropska komisija podjetje kaznovala zaradi kršenja pravil konkurence, vendar nato okrevale.

T. O.