"Z našim predlogom želimo preprečiti grozljive prizore, ki smo jim bili že priča," je na tiskovni konferenci na temo novele zakona o gospodarskih družbah dejal predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Nedopustno je, da direktorji in lastniki podjetje brezbrižno ali namenoma pahnejo v stečaj ali prisilno poravnavo, pustijo razdejanje in delavce na cesti - sami pa ustanovijo novo podjetje in posel teče naprej, "nikomur nič mar", je pojasnil. Novelo je stranka že vložila v parlamentarno obravnavo.

Določbe zakona
Z zakonom bi tako preprečili ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot četrtinskim lastniškim deležem, člani poslovodstva ali nadzornega organa v družbi, zoper katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oziroma so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.

S s sklepom sodišča, pristojnega za odločanje v primeru insolvenčnosti, bi v takih primerih odvzeli tudi obstoječa pooblastila oz. upravičenja za vodenje poslov, onemogočili opravljanje nadzorne funkcije ter prepovedali uresničevanje glasovalnih pravic v vseh drugih obstoječih družbah, kjer ta posameznik že ima omenjene funkcije.

Predlog uvaja tudi obrnjeno dokazno breme, saj bo tako osebo sankcija doletela že po zakonu, oseba pa bi morala pred sodiščem v nepravdnem postopku sama dokazovati, da je ravnala kot dober gospodar ali da ni mogla vplivati na poslovanje.

Žerjav: SLS se ne bo ukvarjal s preteklostjo
V stranki se bodo namesto na "drugorazredne teme" osredotočali na reševanje finančne krize in izboljšanje pogojev za delovanje gospodarstva, je poudaril njen predsednik. S tem namenom so podprli pokojninsko reformo, pri zakonu o javnem naročanju so s svojim predlogom onemogočili spornim podjetjem sodelovanje pri javnih naročilih, predlog novele zakona o gospodarskih družbah pa je nov kamenček v tem mozaiku, sporoča Žerjav.

Kako to urejajo druge države?
V SLS-u navajajo nekatere evropske države, ki imajo podobno zakonsko ureditev. V Luksemburgu se direktorjem ali članom odbora, ki so povzročili kazniva dejanja in so ta dejanja prispevala k likvidaciji podjetja, prepove opravljanje kakršne koli poslovne dejavnosti ter nekatere funkcije v gospodarskih družbah. V Španiji se direktorjem, ki jih sodišče spozna za odgovorne za insolventnost ali njeno podaljšanje, izreče prepoved opravljanja direktorske funkcije do 15 let, poleg tega morajo nadomestiti nastalo škodo. V Veliki Britaniji pa se ob prisilni likvidaciji (compulsory liquidation) lahko direktorju, če je ravnal v nasprotju s svojim položajem, prepove opravljanje direktorskih nalog ali vključevanje v upravljanje podjetja, prav tako do 15 let.