Joško Godec iz vrst DeSUS-a je na januarski seji, potem ko je Pahor pojasnil, da je znotraj prioritet letos pripravljenih za sprejetje 27 zakonov, premierju Borutu Pahorju zastavil vprašanje, kakšne so prioritete vlade do konca mandata.

Pahor odgovarja, da "bi želeli odpraviti vtis, da nimamo vizije in načrta konkretnih korakov, da bi to vizijo uresničila, zato je vlada pripravila šest prioritet". Poudaril je, da so se v letu 2010, ko so sprejemali okvire 27 zakonodajnih ukrepov izhodne strategije, "spoprijeli s staro boleznijo slovenske strategije, in to je, da sprejme sklepe, ki jih ne izvaja, to bolezen smo premagali, 4/5 teh zakonov je pod streho, veljajo in primerno učinkujejo".

Zatrdil je še, da smo "v prejšnjih dveh letih beležili velike težave, recesijo, nezadovoljstvo, velika razočaranja, vendar smo s politiko, ki bi jo, če bi moral izbirati, še enkrat ponovil, to recesijo zaključili in začeli zdaj z novim gospodarskim zagonom. Slovenija je na poti okrevanja."

Prioritete: Konsolidacija javnih financ ...
Premier Pahor je pojasnil, da sta v okviru konsolidacije javnih financ načrtovana postopno zmanjševanje javnega primanjkljaja, stabilizacija javnega dolga brez dodatnih davčnih bremen ob večji učinkovitosti pobiranja davkov. Cilja pa sta financiranje razvoja in potrebne infrastrukture in nadaljevanje uspešnejšega črpanja evropskih sredstev, "vse skupaj pa pomeni učinkovitejšo porabo državnega denarja za naše potrebe".

... izboljšanje pogojev za delovanje podjetij in plačilne discipline ...
Rešitev izboljšanja pogojev za delovanje podjetij Pahor vidi v povečanju kreditnih potencialov, "ki bodo na voljo dobrim podjetjem in nuditi podjetjem čim bolj pregleden in dostopen do različnih finančnih instrumentov, ki jih ponuja država". V primeru izboljšanja plačilne discipline so prioritete po Pahorjevem mnenju določitev obveznih, razumnih plačilnih rokov, omejitev možnosti uveljavljenega odbitnega davka na dodano vrednost samo za račune, ki so poravnani v zakonskem roku, uvedbe menice kot instrumenta zavarovanja plačil do podizvajalcev in izločanje vseh izvajalcev, ki nimajo poravnanih obveznosti do podizvajalcev, iz javnih razpisov.

... delovanje trga dela, pregon gospodarskega kriminala
Na trgu dela vlada želi spremeniti delovna razmerja v smeri enostavnejših, hitrejših in učinkovitejših postopkov sklepanja in prekinjanja delovnega razmerja. "Ne gre samo za to, da vlada želi uvesti postopke za hitrejše odpuščanje, ampak tudi za hitrejše zaposlovanje, tako da lahko na trgu dela lovimo konjukturne cikle," dodaja Pahor.

Učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala pa vključuje predvsem zaseg in odvzem premoženja z obrnjenim dokaznim gradivom, pospešitev kazenskih postopkov z uvedbo pogajanj med tožilstvom in obrambo, določitev javnofinančnih kaznivih dejanj. Zadnja prioriteta pa so strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve.

Žerjav: Vladi ne verjamemo več
V SLS-u predstavljene prioritete podpirajo in menijo, da bi jih bilo treba sprejeti že prej. So pa skeptični glede njihovega sprejemanja. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je povedal: "Vladi ne verjamemo več, saj so predstavili nekatere prioritete, ki so jih predstavili že lani, pa iz njih ni bilo nič." Žerjav je kot enega izmed ključnih problemov v Sloveniji navedel preveliko porabo proračunskega denarja. Prepričan je, da nekajstoodstotna povišanja porabe denarja državnih institucij niso varčevalni ukrepi, ki jih zdajšnja vlada tako rada poudarja.

Kek: Razlogov za optimizem ni
V Zaresu predloge podpirajo, Franci Kek je še pojasnil, da razlogov za optimizem ni in da se je z zamikom približno enega leta pokazala prava globina gospodarske krize. "Soočamo se z zahtevami Evropske unije oziroma s predlogi iz tako imenovanega nemško-francoskega uvoza reform v območju evra, politika pa je v krču referendumskih zahtev in groženj, polje dialoga s socialnimi parterji pa je ožje."

Dušan Kumer je v imenu poslanske skupine SD povedal, da v stranki vladne prioritete podpirajo, a le če ne bodo ostale le na papirju in dodaja, da "konkretne prioritete vsaj deloma pomirjajo najbolj zahtevne kritike te vlade in koalicije, ki venomer ponavljajo, kako je vlada nesposobna". Meni še, da je treba ovrednotiti dosedanje alternativne predloge opozicije.

Vizjak: Vladi je treba pomagati pri reševanju zagat
V SDS-u gledajo pozitivno na opredeljene ukrepe, čeprav menijo, da so nekateri pomanjkljivi. Med prioritete bi po njihovem mnenju morali uvrstiti tudi zmanjšanje brezposelnosti. Andrej Vizjak je stališče poslanske skupine sklenil: "Prosim pa vas, da nekaj naredite, da bodo ti ukrepi sprejeti. Ne pričakujem, da se boste ob njihovem sprejemanju usklajevali s koalicijo, dajte se vsaj s socialnimi in z gospodarskimi partnerji."

Urh: Potreben je socialni konsenz
Poslanska skupina DeSUS je prav tako naklonjena predlogom. Anton Urh je poudaril, da je pomembno, da se "doseže čim širši socialni konsenz, saj bo le tako lahko neki ukrep učinkovito realiziran". Napovedal je še, da bodo v DeSUS-u še posebno pozornost namenili področju delovanja trga dela in modernizaciji zdravstvenega sistema.

Borut Sajovic iz LDS-a je povedal, da je z odgovori predsednika vlade glede prioritet zadovoljen. Opozarja, da jo je Slovenija v dveh letih spopadanja s krizo v primerjavi z drugimi državami odnesla bistveno bolje, "čeprav se hujskači vsak dan znova trudijo dokazovati ravno nasprotno". Poudaril je, da je čas za nov preboj. "Ta pa je mogoč samo s tem, če najprej strnemo vrste, nato pa se v teh dveh letih osredotočimo na zagon ekonomije, v to, da naša podjetja dobijo delo, delavci službe, naš proračun pa prihodke."