Že v koalicijski pogodbi so zapisali ugotovitev, da se Slovenija danes, tako kot ves svet, spopada z izzivi, ki jih prinašajo zaostrene svetovne gospodarske razmere, pravi Bojan Traven v najnovejši oddaji Pogledi Slovenije.

Po prvi seji vlade je predsednik vlade napovedal ustanovitev t. i. krizne skupine ministrov, ki so se po naših izračunih na podlagi podatkov vlade sestali najmanj 130-krat in pripravili najmanj tri svežnje rešitev za pomoč gospodarstvu, ohranjanju socialne povezanosti in konsolidaciji javnih financ. Zadnje še posebej pri pripravah ob proračunskih razpravah.

Pozneje so slovenski državljani z nestrpnostjo čakali na dolgo napovedano izhodno strategijo, ki so jo mediji poimenovali Pahorjev semafor, saj je njeno uresničevanje predsednik vlade spremljal s premikanjem rdečih in zelenih krožcev po tabli v tiskovnem središču vlade.

Konkretne ukrepe reševanja je vlada zapisala tudi v poročilih Bruslju, javnost pa že bere osnutek nacionalnega reformnega programa.

A podatki kažejo, da Slovenija nikakor ne okreva. Ta trenutek je v državi več kot 103.000 brezposlenih. Kot kažejo najnovejše ugotovitve vladnih ekonomistov, ne kaže dobro: izvoz se je spet umiril, kreditni krč ne pojenja in je najizrazitejši po začetku krize, konsolidacija javnih financ je počasnejša, kot smo obljubljali Evropi. Naš bruto domači proizvod raste bivstveno počasneje kot povprečje Evropske unije.

In zdaj smo po dveh klavzurah v vili Podrožnik, kjer smo skozi šipe službenih audijev spremljali molčeče in zaskrbljene obraze ministrov, dobili nov, najmanj peti sveženj prioritet od nastopa te vlade, ki bodo Slovenijo popeljale iz krize. Tokrat le na dveh straneh.

O dobronamernosti ni dvomiti, na podlagi dosedanjih dejanj in nameravanih konkretnih rešitev pa lahko utemeljeno dvomimo o verodostojnosti in predvsem učinkovitosti sedanje vlade.

Prioriteta: izboljšanje razmer za delovanje dobrih podjetij
Cilj te prioritete je, kot piše v vladnih gradivih: prestrukturirati podjetja, ki so zabredla v težave, povečati kreditni potencial in podjetjem ustvariti čim bolj pregleden dostop do različnih finančnih inštrumentov.

Enak cilj je imela vlada že lani, zato je napisala zakon, državni zbor pa ga je maja lani tudi sprejel, ki bi slovenskim podjetjem omogočal pridobiti posojila za naložbe. Tako bi ponovno pognali slovenski gospodarski motor. Zakon o poroštvih je namreč predvideval za sanjsko milijardo evrov poroštev za podjetja: država bi garantirala 75 odstotkov, preostalo pa komercialne banke. A ko smo na na naši televiziji vprašali državno banko Sid, ki naj bi speljala model, ki naj bi ga podpirala država, nam odgovora niso želeli poslati in so nas na naše začudenje preusmerili v kabinet ministra Križaniča.

Razlog smo ugotovili kmalu: po tem zakonu, ki bi pognal investicije, s tem nova delovna mesta in zato pozneje večje davčne prilive v vse blagajne, so do tega trenutka podelili le eno poroštvo za posojilo v višini dobrega milijona evrov, trije pa so še v obravnavi. Model je namreč neoperativen.

Najprej: vlada je odločila, da bo pomagala podizvajalcem s spremembami zakona, gre predvsem za mala gradbena podjetja, ki sta jih izigrala Hilda Tovšak in Ivan Zidar. Toda Dars, na čelu katerega je Mateja Duhovnik, kamor jo je kot skupščina Darsa imenovala ravno ta vlada, noče unovčiti bančnih garacij, kot so na primer to te dni storili celo v Bosni, ko se jim je posel z Zidarjem sfižil.

V najnovejšem dokumentu, ki je nastal po klavzurah, je tudi zapisano, da bo vlada poskrbela za spremembe zakona o javnem naročanju tako, da podjetja, ki ne plačujejo podizvajalcem, ne bodo mogla več sodelovati na javnih razpisih.

Toda, težko je verjeti, da tega vlada ne ve, a očitno ne ve, da ta prepoved velja že od leta 2006. 44. člen zakona o javnem naročanju pravi, da mora ponudnik predložiti izjavo, da ima plačane vse obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Toda tega Dars ni spoštoval in je še leta 2008 in 2009 dodeljeval posle Vegradu Hilde Tovšak, čeprav so podizvajalci opozarjali, da tega zakonsko ne bi smel. In medtem ko vlada napoveduje nekaj, kar že obstaja, podizvajalci še vedno čakajo pred zaprtimi vrati Darsa.

Vlada se je na pobudo stranke LDS Katarine Kresal zavzela tudi za učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala. Tako se bo končno razširila možnost zasega premoženja in uvedel obrnjeni dokazni postopek. Še pred tedni je namestnik ministra za pravosodje in podpredsednika LDS-a Aleša Zalarja trdil, da za to ni nikakršne potrebe. Danes pa so spremembe zakona pripravljene. A da v resnici ni politične volje, dokazujejo podrobnosti. To je le eden izmed členov zakona, ki govori, kaj je nezakonito pridobljeno premoženje in kako se ga odvzame. In kot trdi eden najuglednejših slovenskih tožilcev, bo zaradi tega člena praktično nemogoče odvzeti kar koli, potem ko gleda člene zakona, ki govorijo o zaplembi premoženja.

V najnovejših prioritetah, ki bodo Slovenijo popeljale iz krize, sta kot prioriteti postavljeni tudi konsolidacija javnih financ in učinkovitost porabe proračunskih sredstev. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je moral nasloviti poslansko vprašanje, da je z ministrstva za finance dobil prave odgovre, kako se porablja denar, ki ga v proračun prispevajo državljani s plačili davkov. Podatki kažejo, da so uradni pri tem popolnoma neobčutljivi, nenadzorovano trošijo ob koncu leta, ko jim denar ostaja na postavkah in ga ne prenašajo na naslednje leto. Tako iz podatkov lahko razberemo, da je generalni sekretariat vlade decembra zapravil kar 138 odstotkov več, kot je bilo povprečje od januarja do novembra, uprava za javna naročila skoraj 200 odstotkov več, inšpektorat za energetiko 243 odstotkov več, za obrambo podobno, denar je ostajal tudi na uradu za nadzor proračuna in da jim ne bi kaj ostalo, so decembra zapravili kar za 404 odstotke več kot pa v vseh prejšnjih mesecih. Nesporne zmagovalke pa so zagotovo gospe na uradu za enake možnosti, za katere smo v naši oddaji že pred meseci dokazali, da rade izkoriščajo lepe sončne popoldneve in jih ni na delovnih mestih. Decembra 2009 so porabile kar 800 odstotkov več kot v povprečju vseh mesecev tega leta. Da ja ne bi kaj ostalo.