Nekdanji predsednik nadzornikov Darsa Jožef Zimšek je danes na seji komisije, ki jo vodi Rado Likar (SDS), dejal, da zapisnika sestanka s predstavniki SCT-ja, kjer naj bi se določilo, za koliko bo dobil dela elektrostrojne opreme na Trojanah in da bo z aneksi dvignil osnovno ceno, ne pozna.

Zimšek je parlamentarni komisiji povedal, da zanj zabeležka, ki jo je objavil Večer in ki naj bi jo na roko napisal direktor za nizke gradnje pri SCT Robert Kuzman, zanj nima veljave, saj ni bila uradno verificirana. Pojasnil je, da so bili posli vseskozi vodeni prek javnih naročil, na Trojanah pa je Grassetto ponudil najnižjo ceno in tudi dobil posel, kar je močno zmotilo SCT, ki se je tudi takoj pritožil.

Za dogovarjanja, sodeč po Zimškovih besedah, ni vedel, na vprašanje poslanca Likarja, kako da je SCT dobil posel za skoraj identično ceno, kot je zapisana v zabeležki sestanka, pa je odgovoril z besedami, da se cene ne spomni in da se cena razpisa ni spreminjala. Druga točka zapisnika naj bi namreč predvidevala, da bo SCT z aneksi ceno skoraj podvojil.

Poslanci pogosti gostje Darsa
Likarja je tudi zanimalo, ali se je Anton Anderlič, ki je bil ob nastanku zapisnika vodja poslanske skupine LDS-a in ki je eden izmed njegovih podpisnikov, kdaj zglasil na Darsu, je Zimšek odvrnil, da so na Dars pogosto prihajali poslanci, ki jih je zanimalo, kako potekajo dela, in povsem mogoče je, da je bil med njimi tudi Anderlič.
O aneksih Zimšek ne ve nič
V povezavi z drago gradnjo predora Šentvid je Likarja zanimalo, ali je bilo Zimšku znano, kaj se je dogajalo z aneksi in močno podražitvijo gradnje predora. Pojasnil je, da ni šlo za anekse, ampak za program dogovorjenega dela, in dodal, da mu ni znano, kako se je predor dražil z aneksi, kar pa mu je znano, je izvedel iz medijev, ker takrat ni bil več član uprave, temveč zgolj njen svetovalec.
"Težko bi opredelil, kaj se je dogajalo v Ljubljani, saj sem se vsak dan vozil iz Celja in nazaj, tako da ne vem, ali je popoldne prihajalo do kakšnih poznih sestankov," je razložil.

Pojasnil je še, da je vlada že od samega začetka podpirala domače gradbince do te mere, da jih je celo preferirala pred tujimi izvajalci, kar pa je na zahtevo EU-ja pozneje opustila. Želela je tudi čim prej zgraditi avtoceste, s čimer je pozneje spravila v težave tudi gradbince, saj so ti hlastali za delom, kupovali večje stroje, in ko je delo usahnilo, so zašli v težave, je dejal Zimšek.

Dobra projektiva, dobro delo
Dodal je, da smo z zgradnjo vseeno ustvarili dobro gradbeno projektivo, s katero lahko sodelujemo na mednarodnih razpisih. Vseskozi pa je poudarjal, da je Dars delal dobro in kakovostno. Sicer pa je parlament ves čas bdel nad gradnjo avtocest, tako da je bila izvedena dokaj pregledno, meni, težave pa so se pojavile v zadnjih letih, ko so se opustile določene usmeritve in prakse.

Debeljak: S tem nimam nič
Tudi nekdanji prvi finančnik Darsa Stanko Debeljak je komisiji pojasnil, da z zapisnikom nima nič in ga ne pozna, saj na njem ni njegovega podpisa. "Jaz sem vedno rad umazal čist papir," je razložil svojo politiko podpisovanja dokumentov. Zatrdil je, da tudi, če bi se tak sestanek zgodil, in sodeč po tem, kar je napisano, gre za nekaj protizakonitega, on na njem ne bi sodeloval.

V zvezi z gradnjo predora na Trojanah se Debeljak spomni, da so morali zaradi mednarodnega financiranja k projektu pripustiti tudi tuje izvajalce, kar je močno zmotilo SCT, ki je posel izgubil proti Grasettu. Za Dars pa je bila tuja konkurenca dobra, saj so s tem zagotovili nižje cene projektov. Da bi se o tem projektu kakor koli dogovarjali z Anderličem ali Mirkom Bandljem, ki je tudi med domnevnimi podpisniki sporazuma, pa mu ni znano.

Kar se tiče aneksov v primeru gradnje šentviškega predora, je tudi on dejal, da mu o tem ni nič znano, češ da ni šlo za prekoračitev, temveč za širjenje programa in da so ga v zvezi s tem zaslišali tudi kriminalisti.

Peklaj: Gre za SCT-jev seznam želja
Nekdanji direktor za tehnično pripravo in izvedbo del v Darsu Abdon Peklaj je glede zabeležke oz. zapisnika sestanka, na katerem so leta 2004 sodelovali predstavniki Darsa, družbe SCT ter takratni vodja poslancev LDS-a in takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, dejal, da je bil to zgolj seznam želja, ki ni vpliva na poznejše odločitve Darsa. Po Peklajevih zatrdilih ni nihče pridobival posle "pod mizo", ampak v okviru postopkov javnega naročanja. "Ta seznam smo potem zabrisali v predal," je povedal in dodal, da teh SCT-jevih želja ni želel "akceptirati nihče iz uprave Darsa".

Sestanek je bil sklican na željo SCT-ja, meni Peklaj, ki je potrdil, da je sodeloval na sestanku, ki se ga sicer slabo spomni. Ne spomni se namreč niti tega, kje je bil. Na Likarjevo vprašanje, zakaj je potem podpisal ta "seznam želja", je Peklaj odgovoril, da je bil ta sestanek v času pred podpisom pogodbe za predor Šentvid. "Na neki način smo izigravali SCT, da bi podpisal pogodbo za Šentvid," je poudaril in zatrdil, da je bila ta pogodba za Dars cenovno zelo ugodna.

"Če se je uresničil, je to zgolj naključje"
Na dodatno vprašanje predsednika komisije, kako komentira to, da so se vse točke iz "seznama želja" pozneje uresničile "do zadnje črke", je Peklaj odgovoril, da je to zgolj naključje: "Ni se izpolnil niti v eni črki, če pa se je, je zgolj slučaj, kajti postopki javnih naročanj gredo po svoji poti." Kot je tudi zatrdil Peklaj, ni sodeloval pri prirejanju razpisov v korist SCT-ja niti nima informacij, da bi kdo to počenjal.

"To je dolg odgovor, ki se vleče vse od leta 1975. Vseskozi gre za povezave med politiko in njega kot takega," je Peklaj odgovoril na Likarjevo vprašanje, zakaj ima prvi mož SCT-ja Ivan Zidar po njegovem tako moč. Dodal je, da je imel Zidar povezave z vsemi garniturami od leta 1975.