Na podlagi javno objavljenih informacij je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) utemeljeno sumila, da sta dve javni družbi kršili zakonsko obveznost poročanja javnosti. Informacije v medijskih prispevkih, ki so se sklicevale na "strogo zaupno poročilo Banke Slovenije", so se namreč razlikovale od informacij, ki sta jih navedeni družbi poročali javnosti.
ATVP je zato na začetku septembra začel postopek nadzora nad omenjenima družbama ter Banko Slovenije 6. septembra zaprosila, naj ji posreduje omenjeno poročilo - na katerega so se nanašali medijski prispevki.
Banka Slovenije je posredovanje poročila odklonila, zato ji je ATVP 13. septembra posredoval zahtevo, naj ji poročilo nemudoma posreduje. Po poteku prvega roka zahtevka je ATVP 21. septembra poslal nov zahtevek.
Kazen: 5.000 evrov
Tudi to zahtevo je Banka Slovenije zavrnila še istega dne z navedbo, da se pravna podlaga, na katero se ATVP sklicuje, ne nanaša na Banko Slovenije; obenem pa določilo niti obveznikom ne zapoveduje posredovanja zaupnih podatkov. ATVP je zato Banki Slovenije 28. septembra izrekla denarno kazen v višini 5.000 evrov, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Poleg omenjene poteze je ATVP državo udaril po prstih tudi pri lastniški strukturi. Državi je namreč odvzel glasovalne pravice v Novi kreditni banki Maribor (NKBM).
"Usklajeno delovanje, presežen prevzemni prag"
Kot je poročala TV Slovenija, ima država v NKBM-ju - skupaj z nekaterimi podjetji - večinski, 51-odstotni lastniški delež. ATVP je presodil, da je država skupaj s povezanimi podjetji delovala usklajeno, hkrati pa presegla prevzemni prag. Država lahko zdaj ali objavi prevzemno ponudbo ali pa zniža svoj lastniški delež.

Kršitve zakonodaje se vlečejo že leta
Direktor ATVP-ja Damjan Žugelj je pojasnil, da država zaradi delniških poslov Luke Koper in NKBM-ja krši zakonodajo že od leta 2007, a agenciji ni uspelo ukrepati. "Tedanja vlada in del poslancev DZ-ja so nam to preprečevali tudi na način spremembe zakona, ki bi retroaktivno rešil neka nezakonita dejanja za nazaj," je izjavil.

Glasove bo država še zelo potrebovala
Banka mora - če želi izvesti več kot 20-milijonsko dokapitalizacijo - delničarje sklicati še letos. Govori se, da bi potrebovali najmanj 100 milijonov, o tem pa odločajo delničarji.

Kljub temu pa finančni minister Janez Šušteršič vidi alternativ. "Ni glasovanje na skupščini edini način, Banka Slovenije ima tukaj veliko pristojnosti, da lahko banki naloži, kaj naj počne," je izjavil.

Kdo bo sploh želel vlagati?
Skoraj 100.000 malih delničarjev, ki so do zdaj izgubili že skoraj 200 milijonov evrov, prinaša svoja opozorila. Rajko Stankovič iz Društva mladih delničarjev je pojasnil: "Država lahko še vedno obdrži svoj prevladujoči delež, a vprašanje je, ali bi dobili investitorja, ki bi se spustil v dokapitalizacijo, ne da bi dobil prevladujoči vpliv."

Ni pa to edina težava države. Podobna usoda namreč čaka njene glasovalne pravice tudi v podjetjih, kot so Krka, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Petrol, Abanka Vipa, Aerodrom Ljubljana, Pozavarovalnica Sava, je poročala TV Slovenija.