Tako kot lansko, tudi letošnjo sezono Gymnasiuma.eu začenjamo z udarno in perečo temo. Z dijaki Srednje trgovske šole Ljubljana in Srednje ekonomske in trgovske šole Šolskega centra Nova Gorica se bomo pogovarjali o beguncih. Kako se je Evropska unija spoprijela s povečanim obsegom prihoda beguncev in migrantov v Evropo? Katere cilje je pri tem zasledovala? Kako begunska problematika deli ljudi, države znotraj unije in politike v državah članicah?

Evropska unija je ponovno dobila meje oz., če smo bolj natančni, notranji nadzor na nekaterih mejah med državami članicami unije. Še vedno se postavljajo ograje in zidovi, države članice prelagajo odgovornost druga na drugo, med seboj si podajajo prebežnike. Te so ljudje, s politiki vred, hitro razdelili na begunce in migrante, na upravičene in neupravičene prosilce za mednarodno zaščito, medtem pa so razmere v mnogih centrih za tujce in v azilnih domovih zaskrbljujoče, postopki za odobritev prošnje za mednarodno zaščito pa dolgi.

V zadnjem letu je sicer zaživel načrt za premestitev prebežnikov iz Grčije in Italije v druge države, a v kolikšni meri, saj nekatere države še vedno močno nasprotujejo prihodu beguncev na njihovo ozemlje? Do septembra so bili premeščeni le trije odstotki od 160 tisoč prebežnikov, kolikor so se jih države članice zavezale preseliti v druge države, ki ne ležijo na mejah EU. Na Madžarskem so imeli referendum o begunskih kvotah.

Bolj učinkovita se zdita na prvi pogled zaprtje meje za begunce na jugu Balkana in sporazum med Evropsko unijo in Turčijo o vračanju nezakonitih prebežnikov nazaj v Turčijo. V zameno v EU iz Turčije pride sirski begunec, sporazum pa vključuje tudi denarno pomoč Turčiji za podporo pri obravnavi beguncev (najprej 3, nato še 3 milijarde evrov) in pospešitev vizumske liberalizacije za turške državljane. Ali je Evropa preveč odvisna od Turčije pri reševanju begunske krize? In ali je reševanje pereče problematike le prestavila na margino – tja, kjer so usode ljudi, ki bežijo iz nevzdržnih razmer v, se zdi, prav tako nevzdržne razmere v begunskih taboriščih, manj vidne? Torej na mejo med Makedonijo in Grčijo, na grške otroke, v Turčijo? Koliko se je v tem letu storilo pri reševanju razmer v Siriji in drugih državah, kjer divjajo nasilje in nevzdržni življenjski pogoji? Koliko na integraciji in pomoči ljudi, ki so že v Evropi?

Kakšno je mnenje mladih, kakšni so njihovi predlogi in ideje, kakšna vprašanja imajo za slovensko evropsko poslanko Tanjo Fajon? V sredo zvečer (30. novembra 2016) nas na 1. programu Radia Slovenija čaka pestra debata, ki se bo po oddaji nadaljevala tudi na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.