V Sloveniji je kar 99,8 % malih in srednjih velikih podjetij od vseh v državi, od tega je 80 % družinskih. Družinska podjetja torej predstavljajo enega najbolj pomembnih stebrov našega gospodarstva. V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700.000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.

Pozdravljena Vito in Aljaž Šteklič. Sta oče in sin, vse dni preživita skupaj, znata ločiti zasebno od službenega?
Vito Šteklič: “Znava. Ko je konec delovnega časa poskušava, da je konec in potem se naslednji dan zopet srečava kot dva zaposlena. Nisva na vezi 24 ur na dan zaradi podjetja.”
Kako rešujeta morebitne konflikte, da ti potem ne vplivajo na klimo v podjetju?
Aljaž Šteklič: “Sproti." (smeh)

Časi so zelo turbulentni in še posebej zdaj je pomembno, da ohranjaš fokus na tisto, kar počeneš. Zanimivo je, da je epidemija covida-19 še okrepila vaš posel. Kaj se je zgodilo?
Vito Šteklič: “Mi smo dokaj vezani na prehrambeno industrijo. V času covida veste, da so bile trgovine polne, da se je kupovalo na zalogo in to je pri nas povečalo proizvodnjo. Ti kupci so bili čez noč preksrbljeni z etiketami, ker brez etikete praktično izdelek ni mogel na polico.”

Naj povemo, da na leto nastisnete skoraj 100 milijonov etiket, imate 450 kupcev, ki prihajajo iz različnih industrij, kako pridobivate in ohranjate njihovo zaupanje, kaj je ključno za konkurenčno prednost?
Aljaž Šteklič: “Predvsem zanesljivost in dobra, konkurenčna cena. Nek dober servis, ki nas ločuje od konkurence. Z osebnim pristopom in s tem, da se tega, kar obljubimo, držimo.”

Uspeh je tudi posledica oziroma rezultat vaše hitre prilagodljivosti, ki ste jo izpilili v vseh teh letih poslovanja. Če pogledate nazaj, kakšna je bila ta pot, kje so bili navečji izzivi v teh 30 letih?
Vito Šteklič: “Največji izzivi so bili praktično, ko smo začeli izdelovati etikete. Prej je bil čas popolnoma drugačen - recimo pri izdelavi voščilnic. Ko smo začeli z etiketami nam praktično ni bilo jasno, da človek rabi to na dan, isti dan. Takrat ima svojo proizvodnjo, svoje kupce, svoj trg. Mi smo to dokaj hitro razumeli in temu primerno se še danes obračamo kot podjetje - po želji kupca, da smo resni dobavitelji, ki se držijo rokov."

Stalno vlagate v novo znanje, novo opremo, nove stroje, tudi nove prostore. Kako ste skozi leta ravnali z dobičkom? Ste ves dobiček vlagali ali si kdaj tudi kaj privoščite?
Vito Šteklič: “Dobiček je ostal v podjetju. Posledica tega je, da lahko stalno pripravljamo nove stvari, nove prostore. Seveda so tu poleg tudi krediti, da lahko pokrijemo tako nove stroje kot tudi večje prostore.”
Katere pa so tiste vrednote, ki jih najbolje cenite?
Aljaž Šteklič: “Osebno to, da imam možnost samoodločanja, da nisem omejen, da je oče - sin odnos dober, očetova odločitev je vedno zadnja, a imam proste roke, da lahko uvedem kakšen nov, moderen način, recimo glede oglaševanja ali pa pristopa kupcev. Na tak način si najbolj motiviran in ne izgubiš motivacije, kajti v družinskem podjetju nimaš nekih omejitev s strani direktorja, ki je tudi oče.”

Za dolgoročen uspeh je treba zgraditi zaupanja vredno blagovno znamko - ne le s kakovostjo in zanesljivostjo opravljenih storitev, ampak tudi z občutkom za soljudi in občutkom za okolje v katerem podjetje deluje. Zakaj se vama zdi tako pomembno vračati družbi?
Vito Šteklič: “Če si v okolju kot mi, kjer ni velemesto, vsak dan srečuješ ljudi, ki se vrtijo v naši skupnosti, recimo gasilce, kolesarje ... prav je, da tem ljudem, društvom nekaj damo."

Vaša družbena odgovornost se kaže tudi v zaposlovanju invalidov, kako jih vključujete v delo tiskarne?
Aljaž Šteklič: "Previdno. Želimo, da imajo ugodno delovno klimo, da se ne počutijo izkoriščene in jih ne preobremenjujemo. Želimo, da so z nami kot ekipa. Je pa do tega prišlo zelo spontano, spoznali smo prvo zaposleno, ki je imela invalidski status in bili smo res zelo zadovoljni z njo, zato smo nadaljevali."

Trenutno še razmišljate o statusu invalidskega podjetja, kje so pomisleki?
Vito Šteklič: "Smo privatni podjetje, oba s sinom sva solastnika in če želiš postati invalidsko podjetje, so določene stvari obvezne. Če na primer razmerje med invalidnimi in neinvalidnimi zaposlenimi ni zadostno, se to podre. To je tek na dolge proge, če se namreč odločimo za to, potrebujemo več ljudi, da bo pravo razmerje, ki ga zahtevajo za registracijo takega podjetja."

Ste v procesu prenosa vodenja na mlajšo generacijo. To je dolgotrajen proces, kako to poteka pri vas?
Vito Šteklič: "Preprosto. Deset let je že, odkar je Aljaž prišel v podjetje. Že na začetku sva dorekla, da ni prišel kot sin, ampak kot zaposleni. Moral si je ustvariti svoje stranke, kar je prineslo plus v podjetju. Moje stranke so moje, njegove so njegove, to sva razčistila že na začetku in zdaj se počasi formira v vodstveni kader in me ni strah prihodnosti."

Pomembno je, da zaposleni sprejmejo nove generacije v podjetju, da jih zaposleni sprejmejo, da ohranite njihovo zaupanje. Obdržati dobre kadre tudi za vas predstavlja velik izziv. Zakaj?
Vito Šteklič: "Ko je Aljaž začel delati, sem mu dal vedeti, da je ljudi potrebno spoštovati. Lahko imamo stroje, vendar, če nimamo človeka, ki bo vestno delal na tem stroju, nimamo ničesar. Če človek čuti, da je pri nas dobrodošel, potem je to to in se dela z neko voljo, da tudi zaposleni vidijo, kam gre dobiček, da gre v razvoj in mislim, da je to prava pot."

Kaj bi svetovali vsem, ki razmišljajo o samostojni poti?
Vito Šteklič: "Volja in zaupanje sta poglavitna. Krivulja gre vedno gor in dol, je pa potrebno vsak korak premisliti. Velikokrat lahko obuješ prevelike čevlje, predvsem v likvidnosti, zato je potrebno biti previden."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 21. marca, ob 17.20. Predstavili vam bomo Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij.