Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk.

Pravite, da vam delo predstavlja užitek, kakšna je vaša poslovna filozofija?
“Svoj um sem nekako naravnal na to, da če počneš nekaj koristnega, potem ti delo postane tudi užitek.”

Dobiček je pomemben ampak pravite, da vam ni najpomembnejši. Bi isto rekli, če ne bi ustvarjali tak dobiček? Lani denimo ste ustvarili več kot 4 milijone dobička.
“Vsekakor je dobiček zelo pomemben, saj z njim lahko financiramo razvoj podjetja, razvoj novih izdelkov, storitev in tudi prihodnost Kronoterma.”

Za skoraj 25 milijonov evrov prometa ste ustvarili lani, kar je sedem milijonov več kot leto prej, kljub epidemiji covida-19, za letos načrtujete 20% rast in pravite, da je to šele začetek, kajti uporaba toplotnih črpalk predstavlja kar nekaj prednosti. Kakšni so vaši izračuni?
“Ja vsekakor, poraba ali pa tehnologija toplotnih črpalk je tehnologija prihodnosti na področju ogrevanja. Tako recimo cela Evropa gre v zeleno in digitalno tudi na področju ogrevanja, zato so toplotne črpalke ena ključnih tehnologij.”

Koliko dreves so že vaše toplotne črpalke ohranile?
“Mi smo, odkar nekje podjetje obstaja, proizvedli nekje 85.000 toplotnih črpalk pod blagovno znamko Kronoterm. Te toplotne črpalke s skupno močjo okoli 350 megavatov so prihranile kar za 250.000 dreves ekvivalenta ogljikovega dioksida."

Tudi energetska učinkovitost se tako poveča oziroma se lahko tudi osamosvojimo ruskih energentov, kar je trenutno zelo aktualno. Ali to kupci že prepoznavajo?
“Vsekakor, odkar je vojna v Ukrajini se je povpraševanje po toplotnih črpalkah v Evropi drastično povečalo, saj predstavljajo edino pravo alternativo porabe ruskega plina in nafte.”

Vašo toplotno črpalko je v svojo hišo vgradil tudi vodja glavnega nemškega inštituta, ki testira toplotne črpalke vseh evropskih proizvajalcev. S čim ste ga najbolj prepričali?
“Kar nekaj let že sodelujemo s tem inštitutom, saj nam daje certifikate, potrdila in opravlja meritve učinkovitosti toplotne črpalke, da lahko potem prodajamo na celotnem evropskem trgu. Po njegovih izkušnjah, ki jih ima z vsemi ostalimi evropskimi proivajalci, se je odločil za nas in to je vsekakor en velik ponos in potrditev našega dela.”

K večjemu zaupanju poslovnih partnerjev in kupcev prispevajo tudi številne nagrade in priznanja, ki ste jih prejeli in razni certifikati kakovosti, ki ste jih pridobili. Doslej ste ustvarili več kot 85.000 toplotnih črpalk, več kot polovico jih izvozite. Kam največ?
“Največji izvozni trg za nas predstavljajo Italija, Avstrija, Švica, Francija, Danska, počasi tudi Irska in Nizozemska.”

Uspeh je plod več kot 30-letnega dela, stalnega vlaganja celotnega dobička v razvoj. Kako poteka razvoj novega izdelka?
“Razvoj novega izdelka oziroma same rešitve … to kar mi proizvajamo se integrira v celotni sistem, ki je bodisi v hiši ali kakšnem večjem objektu, zato poteka tako, da zaznamo neke potrebe kupcev, potem vidimo, kako je tehnologija na tem področju napredovala oziroma na marsikaterem področju sodelujemo s proizvajalci komponent pri razvoju novih tehnologij oziroma želimo izboljšati tehnologije toplotnih črpalk, potem gre to v fazo razvoja, kjer se naredijo prototipi in vse do industrializacije, kjer se vpelje v samo proizvodnjo in prodajo. Tako da sam razvoj ne pomeni samo razvoja izdelka, ampak prilagoditve celotne organizacije in trženja nekemu novemu izdelku in tudi tehnične podpore, ki je ključna.”

Kar četrtina zaposlenih je v tem razvojnem oddelku. Sicer zaposlujete 98 ljudi in še 12 zunanjih sodelavcev.
“Zdaj že 104 redno."

Zanimivo je, da ste eno redkih podjetij, ki nima trenutno nobenih težav pri zaposlovanju novih kadrov. Kako vam to uspe, glede na to, da vemo, da na trgu dela močno primanjkuje še posebej strokovnih kadrov?
“Trenutno moram reči, da nam kar uspe dobiti sodelavce. Ko objavimo kakšen razpis, dobimo kar veliko prijav, saj se ljudje želijo pridružiti ekipi Kronoterm in tudi soustvarjati prihodnost Kronoterma."

Pred 12 leti ste prevzeli vodenje družinskega podjetja iz očetovih rok. Kako je potekal ta prenos vodenja na mlajšo generacijo, ki vemo, da je zelo občutljiv, zahteven, dolgotrajen, večleten proces?
"Ta proces je potekal zelo naravno. Jaz sem se v podjetju zaposlil leta 2006 in počasi prevzemal določene oddelke, razvoj, potem prodajo itn.”

Doštudirali ste matematiko in računalništvo?
“Tako je in informatiko. In potem je s tem prevzemanjem določenih področij nekako naravno prišlo do tega, da je tudi prevzem oziroma nasledstvo bilo lažje.”

Raznoraznih priznanj ste prejeli res veliko. Kaj pa vam je doslej predstavljalo največji izziv, kako je podjetje denimo ravnalo takrat, ko se je znašlo v stagnaciji?
“Podjetje gre skozi neko svojo zgodovino, skozi vzpone in padce, vrhunce in tudi stagnacije, tako da tudi mi smo šli čez razna ta obdobja in ključno je bilo recimo to, da smo se na neki točki vprašali, kaj in kako naprej, naredili rebranding in tudi povprašali naše kupce, naše zveste partnerje, kdo in kaj smo, kakšne vrednote vidijo v nas in to je nekako začrtalo tudi našo smer pred dobrimi sedmimi leti, kako bomo naprej ravnali in delali.”

In vedno je treba imeti pripravljen plan B, pravite. Zgodijo se tudi take stvari, da naročnik odstopi od večmilijonskega projekta, ampak vi ste na ta račun potem razvili nov izdelek, ki ga zdaj tudi uspešno tržite in je to tudi verjetno ključ do uspeha?
“Ja, vsekakor na tej poslovni poti ali pa v delovanju podjetja pridejo tudi neuspehi oziroma jaz raje rečem neki izzivi oziroma lekcije. Ena izmed takih lekcij je bila tudi, da smo kar dobri dve leti razvijali toplotno črpalko za enega največjih proizvajalcev ogrevalne tehnike v Evropi, ki pa je zaradi nastopa krize potem odstopil od tega projekta, mi pa smo na ta račun dobili zelo dober produkt, rešitev, ki jo še sedaj uspešno tržimo."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 16. maja, ob 17.20. Predstavili vam bomo Medex, razvoj, proizvodnja in trženje prehranskih dopolnil.