Slovenija ni dovolj samooskrbna, predvsem ne z rastlinsko hrano, zato je potrebno spodbujati tudi veselja do dela z naravo in pripravljenost učiti se, kajti samooskrba zahteva spremembno miselnosti in odnosa do narave. Da je kmetovanje uspešno je potrebna inovativnost. Kmetija pa je kot podjetje, ki se mora prilagajati spremembam in hkrati živeti v sožitju z naravo, pravi mladi inovativni kmet 2021 Gregor Slavec.

Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarjih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja.

Na svojo kmetijo gledate kot na podjetje, ki se mora stalno razvijati in ustvarjati dobiček. Kako ste prišli do te ugotovitve, kajti marsikdo pri svojem kmetovanju ne gleda na delo na tak način?
”Kmetija na začetku ni imela mehanizacije, živali in je bilo potrebno v to investirati, zdaj je pa to potrebno počasi dobiti nazaj. Torej moramo ustvariti nek dobiček, da pokrijemo tisto, kar smo vložili. To nam omogoča nadaljnji razvoj.”

Zdaj ste vzor vsem mladim evropskim kmetom, kaj vam pomeni ta nagrada, ste jo pričakovali?
“Same nagrade iskreno nisem pričakoval, kajti mi smo relativno majhna kmetija. Zdaj smo sicer prerasli v srednje veliko za slovenske razmere. Vedno smo se postavljali ob bok slovenskim kmetijam, saj smo relativno majhni. Presenetila nas je nagrada in smo je veseli, pomeni nam nek nov zagon za nadaljni razvoj.”

Prepričali ste s svojo inovativnostjo, kje se po vaše najbolj kaže ta vaša inovativnost?
“Pri celotnem pristopu do same kmetije, namreč nismo se usmerili zelo ozko, panožno, ampak smo želeli imeti tradicionalno kmetijo kot so jih imeli nekoč, torej od čebel do govedi, želeli pa smo vključiti tudi izobraževalni del. Kmetija je zelo razpršena in to nas dela zelo drugačne, mogoče danes tudi inovativne."

Je pa tudi ekološka. Kot ste rekli, vaš namen je tudi izobraževanje, torej veselje do narave in učenja. Kako na tem področju ustvarjate dobiček za svoje podjetje? Vi ste povsem odprli kmetijo tako za obiskovalce kot za potencialne kupce.
“Res je. Vse delamo transparentno, na očeh vseh lahko rečem. Osredotočili smo se na najmlajše, torej vrtčevske in osnovnošolske otroke. Izoblikovane imamo določene delavnice v katerih otroci niso zgolj opazovalci, ampak so aktivni, lahko pobližje spoznajo recimo kokoši, koze.”

Tako gradite svojo zgodbo pa tudi svojo blagovno znamko, ki je ključna za uspeh tudi v kmetijstvu. Kako jo še krepite?
“Kmetija Slavec kot taka je blagovna znamka. Mislim pa, da če si transparenten in imaš široko ponudbo izdelkov in si odprt za javnost, se krepi tudi samo ime in prepoznavnost kmetije.”

Že med študijem gradbeništva ste spoznali, da vam pisarne niso blizu, da vas vleče v naravo in že takrat ste razmišljali o dedkovi kmetiji. Kaj ste si najbolj želeli?
“Že od malega čutim to sožitje z naravo, da želim pripomoči k temu, da se narava ohrani kot taka, tudi recimo, da se ohranijo naše avtohtone živali - recimo cikasto govedo, drežniška koza. Torej, da res ohranimo naše, da gre za simbiozo med naravo, živalmi in mano."

Kmetijo ste od dedka prevzeli pri svojih 33 letih, začeli ste s tremi kozami in že pri kozah ste se trčili z dedkom, kasneje potem še pri oslih. Kako sta potem z dedkom uskladila svoja mnenja?
“Kmetijo sem prevzel od mame, star ata pa jo je predal mami. Z dedkom sem pa trčil, ker je koza nekoč veljala za žival revežev in nono ni bil najbolj navdušen. Ni imel nič proti, ampak bi raje videl, da bi bila kravica. Potem, ko je videl mojo zagnanost in da je to prava pot, se je tudi on sprijaznil s tem."

Kako je danes, koliko imate obdelovalnih površin?
“24 hektarjev obdelujemo, naša kmetija pa obsega nekje 8 hektarjev obdelovalnih površin, ostalo je pa v najemu.”

Pravite, da si želite več, vendar imate veliko stroškov z varovanjem živali pred zvermi, kaj se dogaja? Vam tu država kaj pomaga?
“Problem je, da tudi, če bi se želeli širiti, pridemo do točke, kjer se vprašamo o smiselnosti širitve. Zveri, pa tudi jelenjad, srnjad je nenehno prisotna na naših površinah in povzročajo škodo. Potrebno je investirati v ograje, sicer država gre nasproti s finančno inekcijo, ampak delo še vedno ostane na nas. Dnevno delo je potem preveliko breme, da bi lahko razmišljali o nekih velikih posegih in širitvah.”

Kaj vam prinaša največ prihodkov?
“Težko bi rekel, ravno zato smo šli v razpršeno kmetijo, ker potem od povsod nekaj malega prikaplja in se ob koncu leta nabere nek proračun. Tak način je tudi bolj gotov. Če ekološko goveje meso tisti trenutek ne gre ravno ali pa če maline slabo rodijo, imaš nek B plan, drug dohodek, ki ti omogoča preživetje in razvoj.”

Idej vam ne zmanjka, odprli boste tudi socialno podjetje, kjer boste zaposlovali ljudi iz ranljivih skupin, razmišljate celo o zaposlitvenem centru. Za kakšne projekte gre?
“Mi smo mala oziroma srednja in relativno mlada kmetija. Problem srednje kmetije je, da nisi tako majhen, da bi lahko zraven še nekje delal in s plačo skrbel za svojo kmetijo, nisi pa tako velik, da bi lahko res dostojno živel. Korak naprej je, da kot kmetija zrastemo in ustvarimo nekaj več. Tukaj vidimo poslovno priložnost, da bi zaposlili še dodatne ljudi, se okrepili, razvili in bili bolj konkurenčni na trgu.”

Tako bi lahko tudi Slovenija postala bolj samooskrbna, kaj bi lahko še izboljšali?
“Gozdne živali so prišle na žalost preblizu vasem in tu bi morali kaj postoriti. Nekaj krivde je tudi na nas kmetih zaradi neobdelanih površin. Najprej bi morali rešiti sobivanje, na kakšen način, ne vem, to vedo strokovnjaki. Za samooskrbnost pa potrebujemo več obdelanih površin in povezovanje med kmeti."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 11. aprila. Z nami bosta Tomaž in Metka Marovt, podjetnika leta 2021.