Slovenska turistična organizacija je sredi tedna predstavila štiri televizijske oglase, v katerih opeva lepote Slovenije, vrteli pa se bodo od 20. aprila na televizijski postaji CNN. Koliko lahko pričakujemo od oglaševanja v tujih medijih, kaj STO pripravlja za naslednje leto in kdo bi moral povezati slovensko turistično ponudbo, pa si preberite v intervjuju.

Kdor koli se bo lotil usklajevanja in poenotenja slovenske turistične ponudbe, bo moral imeti dovolj močno podporo in voljo, saj je za to potrebno veliko dela, soglasja in koordinacije, da bo umiril vse parcialne interese. Imamo veliko lepih stvari, nujno pa se je treba nekako poenotiti in določiti, kaj bo slovenski brand (op. a. blagovna znamka).

Kakšno pa je trenutno stanje?
Mislim, da se je na nivoju predsednika vlade že vzpostavila skupina, ki bo to izpeljala, vendar pa nisem dovolj informirana, da bi lahko to zatrdno trdila.

Kaj lahko Slovenska turistična organizacija še stori za boljšo prepoznavnost Slovenije?
STO je le izvršilna veja, mi moramo dobiti navodila od ministrstva za gospodarstvo, nato v skladu z načrtom dela izvajamo dejavnosti. Naš program je tako usklajen najprej na nivoju ministrstva, nato pa oblikujemo akcije glede na to, kakšne so usmeritve za tisto leto ali pa obdobje.

Ob predstavitvi oglasa, ki bo promoviral Slovenijo na CNN-u, ste dejali, da želi z njim Slovenija pritegniti bogatejšega poslovneža pri 45 letih, ki veliko potuje. Je to torej tip turista, ki ga slovenski turizem potrebuje, in kaj mu lahko sploh ponudimo?
Ta spot ni edino orodje našega komuniciranja, imamo še sejemsko dejavnost, t. i. workshope, sodelujemo z agencijami in novinarji ..., skratka ta oglas je le eno od orodij, ki predstavlja okoli 10 odstotkov našega proračuna. Z njim pa poskušamo nagovarjati nov segment potencialnih turistov, malce bolj bogate ljudi.

Trendi na npr. nemškem trgu kažejo, da avtobusni gost odhaja na cenejša območja. Tako so Nemci lani najraje dopustovali doma, na drugem mestu po priljubljenosti pa je bila Turčija. Takšni počitniških letovišč, kot jih ima na primer Turčija, Slovenija nima, zato je nujno pritegniti in se usmeriti na drugačen tip turista.

Koliko časa ste pripravljali oglas, ki se bo vrtel na CNN-u? Načrtujete že kak nov oglas?
Kar dolgo, saj smo začeli že lani. Za novo gradivo bi bilo treba že kar začeti, da bomo čez leto dni predstavili kaj novega. Radi bi zaznamovali petdesetletnico smrti Jožeta Plečnika, vendar še nimamo ne scenarijev, ne izvajalcev, niti odobrenih sredstev za snemanje in pripravo oglasa.

Letos se že oglaševali v reviji National Geographic, kot rečeno se aprila začne oglaševanje na CNN-u. Nameravate oglaševati še kje?
Naj najprej povem, da so oglasi na CNN-u bolj imidž oglasi, s katerimi ne nagovarjamo za določeno destinacijo, ampak promoviramo Slovenijo kot celoto. Za letos načrtujemo še manjše oblike oglaševanja v medijih na naših ciljih trgih (Nemčija, Francija, Velika Britanija, op. a.), v glavnem pa načrtujemo študijske ture tujih novinarjev in partnerske dejavnosti.

V oglasih na Travel Channelu ste decembra Slovenijo predstavljali kot smučarsko destinacijo? Kako, da ste se odločili za promocijo smučišč, če vemo, da imata Italija in Avstrija več in večja smučišča? Kakšne so prednosti slovenskih smučišč?
Ta akcija je bila zelo uspešna. Tujcem smo namreč v sodelovanju s turističnimi agenti in letalskim prevoznikom Easyjet ponudili akcijo City break - smučarski oddih za čez konec tedna. Tako so turisti iz Velike Britanije in Nemčije čez vikend prileteli smučat na Krvavec in v Kranjsko goro. Prav zaradi teh gostov je bila rast velika, Kranjska gora je bila na primer celo zimo zasedena. Velika želja našega partnerja je bila tudi, da bi sodelovali celo zimo, vendar smo se odločili, da podpremo le čas, ko imajo naša smučišča slabšo zasedenost.

Hrvaška je leta 2005 za oglaševanje turizma lani porabila 31,8 milijona kun (malce več kot milijardo tolarjev). Se vam zdi, da lahko Slovenija s petkrat manjšo vsoto sploh konkurira sosednji državi?
Denarja ni nikoli zadosti. Prva težava je, ker je Slovenija majhna, zato za promoviranje potrebujemo veliko več denarja na prebivalca, kot države, ki si ime ustvarjajo razpršeno. Poleg tega pa, če si skušaš zgraditi ime, moraš na začetku vlagati veliko več, kot če je tvoje ime že poznano. Lepo bi bilo, če bi imeli na voljo še 500 milijonov tolarjev, vendar pa imamo sami še veliko priložnosti, da si pridobivamo lastne prihodke.

Kako lahko Slovenija turiste, ki potujejo čez njo na Hrvaško, zadrži v Sloveniji?
Takšne goste skušamo zadržati v okviru projekta Na lepše, delno nam uspeva. Na mejnih prehodih turistom delimo zloženke, brošure in zemljevide, letos pa bomo s to akcijo, ki poteka že štiri leta, začeli za veliko noč. Je pa tako, da gosti, ki potujejo čez Slovenijo na dopust, želijo biti čim prej na cilju.

Kakšen vpliv na turizem pričakujete od uvedbe evra?
Verjetno se bodo podražile nekatere turistične storitve, vendar ne bistveno, nekaj bo tudi težav z operativnim delom, vendar menim, da se bodo tudi ponudniki storitev znali prilagoditi. Turistov pa po mojem mnenju ne bo nič več.

Med cilji STO-o je povečati prepoznavnost Slovenije z večjo promocijo na odmevnih dogodkih, v programu dela ste zapisali, da boste manj pozornosti namenjali sejmom. V zadnjem času ste se predstavili na sejmih v Moskvi, na turistični borzi v Berlinu in Londonu. Se splača? Ali načrtujete še predstavljanje na kakšnem sejmu?
V programu dela smo ohranili borze in največje sejemske dogodke. Tako se bomo novembra udeležili sejma v Londonu, avgusta turistične borze v Kölnu, načrtujemo pa tudi t.i. workshope, na katerih se predstavljamo podjetjem in drugim turističnim organizacijam.

Workshopi?
To pa poteka tako, da mi zakupimo prostor, pripravimo informacijski pult, naše predstavitvene materiale in povabimo gospodarstvenike, da se vključijo, in jim pripravimo pulte, kjer se oni predstavijo. Nato povabimo za nas zanimive agencije, novinarje, zvečer pa organiziramo družabne dogodke. Na takšnih predstavitvah se po navadi sklene kar nekaj poslov. Slovenska podjetja se po mojih izkušnjah rada predstavljajo na workshopih in se tega želijo celo več. V kratkem bomo tako sodelovali na workshopih v Beogradu, Rimu in na Dunaju, jeseni še v Utrechu, Bruslju in Luksemburgu. V Barceloni pa se bomo podjetjem in tudi posameznikom predstavili skupaj z Adrio Airways.

A. S.