Pogovarjali smo se s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Matjažem Štolfo, ki nam je razložil, kakšne bodo dejavnosti te krovne organizacije nacionalnih mladinskih organizacij, kakšne teme bodo pokrili, od kje bodo črpali sredstva, beseda pa je tekla tudi o nezainteresiranosti slovenske mladine najprej za domače teme, da o evropskih niti ne govorimo.

Na kaj se bo MSS med predsedovanjem Slovenije EU-ju tematsko osredotočil?

Glede predsedovanja EU-ju je vse še dokaj megleno, saj se še ne ve točno, kdo bo kaj pripravljal in kje bo pripravljal. Edina konkretnejše zadeva je to, da se bo odvil en večji mladinski dogodek, ki pa naj bi se med predsedovanjem zgodil aprila. Kraj še ni določen. Sicer pa bo tematsko pri trojki oziroma v letu in pol predsedovanja treh držav malce bolj povezana zgodba, pri čemer je Slovenija dobila temo »medkulturno dialog«. Gre za temo, ki je sicer kar precej obrabljena, a se lahko podteme naredijo toliko bolj zanimive. Ne vemo še, koliko ministrstev bo v to vpleteno in koliko denarja bo temu namenjenega. Pri nas so se oglasili tudi že predstavniki Evropske komisije, ki so skušali malce bolj konkretno začrtati poti glede tega mladinskega dogodka.

Kako boste vključili organizacije članice v projekt predsedovanja?

Neka predpriprava, ki naj bi delovanju MSS-ja dala neko bolj evropsko dimenzijo, so tudi okrogle mize, ki jih ob 50-letnici podpisa rimske pogodbe organiziramo s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Organiziramo štiri okrogle mize v Velenju, Kopru, Ljubljani in Mariboru, na katerih se razpravlja predvsem, kakšna prihodnost bo v EU-ju. Na teh okroglih mizah bomo skušali pridobiti tudi mnenja mladih, kaj si želijo za naprej. Torej ne bi radi mi vse pripravili že v naprej. To je še vedno problematično, saj je Evropska unija še vedno nekje daleč in se mladi zaradi tega ne počutijo dovolj evropsko, kakor pa mislim, da bi se mogli. Zaradi tega je problematična participacija mladih, in če ni mladih sploh zraven, potem nima smisla odkrivati tople vode.

Torej pripravljate veliki mladinski dogodek. Kako bo ta dogodek potekal in kakšne rezultate pričakujete?

Kot že rečeno, zgodil se bo aprila 2008, zanj pa je zaenkrat namenjenih kar precej premalo sredstev in tako bi rekel - »malo denarja, malo muzike«. Sicer pa upam, da bomo pripravili tudi kakšne druge dejavnosti, saj tudi od organizacij članic pričakujem, da se bodo ob tem kaj bolj angažirale s svojimi aktivnostmi in si tudi na ta način izborile svojih pet minut medijskega prostora.

Si boste kaj pomagali z izkušnjami sorodnih organizacij iz tujine?

Tako kot obstaja trojka na vladnem nivoju, obstaja tudi trojka na mladinske nivoju. Zelo dobro sodelujemo s portugalskim mladinskim svetom, dobro tudi s francoskim, saj namreč za nami predsedovanje prevzame ravno Francija. Z nemškim mladinskim svetom je malce težje sodelovati, saj je njihov nacionalni svet (DNK) bolj fiktivna struktura. Politične podmladke imaš namreč na enem krilu, vse preostale mladinske organizacije pa so združene pod tem DNK-jem. Znotraj tega so šele organizacije, ki so nekakšni mladinski sveti.

Kakšen bo cilj vseh teh dejavnosti?

Vsekakor osveščanje mladih in spodbujanje mladih k aktivni participaciji, a kaj ko je to podobno vprašanju, kaj je bilo prej - jajce ali kura?

Kakšno je trenutno sodelovanje z vlado na tematskem, finančnem in logističnem področju, kar zadeva predsedovanje?

Sodelujemo z Uradom za mladino, to je navsezadnje sodelovanje, ki poteka že od ustanovitve MSS-ja. Opažamo, da manjka predvsem medresorsko sodelovanje, saj mladi ne sodijo zgolj pod Urad za mladino, ampak tudi pod ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, še posebej pa si želimo sodelovanja z ministrstvom delo, družino in socialne zadeve.

Menite, da bi bilo sodelovanje lažje, če bi bila vlada levosredinska?

MSS seveda sodeluje z vsako vlado, seveda pa so lahko moji osebni pogledi eni, ampak vlada je bila izvoljena. Torej, takšno vlado imamo, kakršno si zaslužimo. Pri sodelovanju pa je v večini primerov vse odvisno od dialoga, torej od sposobnosti posameznika, koliko lahko drugega prepriča.

Za veliki mladinski dogodek kot tudi za predsedovanje boste potrebovali sredstva. Kje jih boste dobili in kako jih boste porabili? Bo kaj denarja na voljo tudi za organizacije članice?

Za organizacije članice bo denar vsekakor na voljo v sklopu razpisa Urada za mladino, za kar se je potrebno sicer še dokončno dogovoriti. Glede na to pa, da bo je za sam mladinski dogodek zelo malo sredstev, pa ne vem koliko bo ostalo še kaj sredstev za preostale projekte. Sicer imamo še neke rezerve, ki jih bomo namenili ravno za ta projekt, računamo pa tudi še na evropska sredstva naših partnerskih organizacij.

Kako komentirate dejstvo, da je del nevladnega sektorja v Sloveniji, kjer delujejo organizacije s specifično proevropsko idejo, podhranjen?

Problematično je že to, da v Sloveniji veliko organizacij, ki delujejo v tujini, pač ni. Mogoče je eden od razlogov to, da so politični podmladki prevzeli del teh idej, lahko je težava v tem, da postajamo apatični kot narod. Mladim se ne da. Če, denimo, pogledaš samo volitve, vidiš, da se jih mladi ne udeležujejo oziroma se jih udeležujejo le tisti, ki so že tako ali drugače politično aktivni.

Ali je pomanjkanje političnih, a vseeno nestrankarskih organizacij lahko problematično za jasno profiliranje idej MSS-ja za predsedovanje Slovenije EU-ju?

V bistvu ne, ker so teme v naprej že dorečene, se pravi, da mi sprejmemo to, kar nam dajo. Zgolj znotraj tega imamo neki manevrski prostor, ki ga poskušamo čim bolje izkoristiti. Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi imeli tako nasprotujoča kot pritrjujoča mnenja, saj bi se s tem debata lahko malce širše razvila.

Ali slovensko mladino evropske teme sploh zanimajo?

Bom jaz raje tako vprašal. Jih zanimajo slovenske teme? Meni se zdi, da jih tudi domače teme ne zanimajo, evropska pa so še dlje. Vsekakor se vlečejo kakšne paralele, ampak to je to. Mi skušamo mladino spodbujati mladino spodbujati z različnimi okroglimi mizami, izobraževanji, s pošiljanjem mladih v tujino, izpostaviti skušamo koristi Evrope. Evropo je potrebno gledati, kot da je, tako rekoč, multikarkoli (multikulturalizem, multipolitičnost itd.). To je potrebno ohranjati, kar pa je vseeno težko, ko pa je tu dejstvo, da je Evropa skupaj pretežno zaradi financ. Za EU- je pomembno vprašanje prihodnosti, torej v kaj se bo preoblikovala in kako bom mi kot posamezniki lahko prispevali k temu.

Mitja Kandare