Zdi se, da je študentska organizacija pod njenim vodstvom ubrala nekoliko drugačno pot od njenega predhodnika, Mihe Ulčarja. Med drugim nas je zanimalo, kako študentje pod njenim vodstvom komunicirajo z vlado.

Naš prvi cilj je bil vzpostaviti ponoven dialog z vlado, po tistem, ko je bil prekinjen. Trenutno čakamo na sklic tretjega sestanka Sveta vlade RS za študentska vprašanja. Na prvi seji smo se dogovorili, da se bodo vsi zakoni oz. vsa odprta vprašanja usklajevala z nami in ostalimi socialnimi partnerji. V okviru ministrstva za delo se usklajujeta zakon o štipendiranju in zakon o subvencioniranju študentske prehrane, na finančnemu ministrstvu pa smo se pogovarjali o spremembah zakona o dohodnini. Tam je bil potreben en sestanek, potem smo na sestanku sveta vlade bededilo zakona tudi potrdili. Kasneje smo začeli obravnavati tudi resolucijo o visokem šolstvu za obdobje med letoma 2006 in 2010. Vse zakone najprej obravnavamo na delovnih skupinah, potem pa tudi na seji sveta vlade.

Ali imate občutek, da ste ŠOS in vlada v pogajanjih enakopravna partnerja, ali vlada mogoče pritiska na vas. Znan je namreč primer, ko je minister Drobnič napovedal, da bo poslal novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane v državni zbor neusklajeno.
To se potem ni zgodilo. To je bilo konec julija, ko smo imeli na ministrstvu za delo sestanek in mi takrat nismo želeli podpisati izjave, da bi bil zakon poslan v DZ po hitrem postopku. Nato je minister rekel, da bo šel zakon v DZ neusklajen, kasneje pa smo po posredovanju predsednika sveta ministra Milana Zvera vendarle obravnavali v okviru delovnih skupin oz. na sami seji sveta vlade. Ta predlog pravzaprav še vedno obravnavamo, saj še ni usklajen.

T orej je odnos z ministri in samo vlado pozitiven.
V okviru dosedanjega usklajevanja smo bili vabljeni na vse delovne skupine, tako kot vsi ostali partnerji. Tam se pretresajo naši in njihovi argumenti, zakaj nekaj podpiramo, oz. zakaj nečemu nasprotujemo. Tu poskušamo uskladiti kar največ stvari, kar ostane neusklajenega, pa gre v obravnavo na sejo sveta vlade.

Kako torej ŠOS izraža oblike nestrinjanja, protesta? Vi ste že ob nastopu vašega mandata napovedali, da boste z vlado vodili konstruktiven dialog. Ali ima ŠOS možnost za kak protest proti vladi, če se s čim ne bi strinjal? Spomnimo se npr. mandata prejšnjega predsednika. Tedaj so bili organizirani protesti, demonstracije ... Šos pod vašim vodstvom ne predvideva tako radikalnih ukrepov.
To je legitimna oblika izražanja protesta, če bi bilo to potrebno. Najprej seveda upamo, da se bomo pri vseh odprtih vprašanjih dogovorili, uskladili. Jaz jemljem shode kot čisto legitimno obliko izražanja nezadovoljstva.

Kako pa je s sodelovanjem z drugimi družbenimi skupinami? Za čas vašega predhodnika je bilo značilno tradicionalno dobro sodelovanje s sindikati.
Takrat so se ŠOS in sindikati več pogovarjali. Zaenkrat nekega povečanega sodelovanja ni, vendar ŠOS ni nikoli rekel, da sodelovanje s sindikati ni možno. Ta opcija še vedno ostaja odprta. Na ŠOS-u nismo nikomur zaprli vrat.

Zanimalo bi nas še nekaj vprašanj v zvezi s študentskim statusom. Dotakniva se najprej dohodnine. Po novem vladnem zakonu bodo študentje lahko zaslužili največ 2.800 evrov, torej je študentska olajšava na ravni splošne. Je ŠOS pristal na zmanjšanje olajšave!?
Novi zakon predvideva dve olajšavi, splošno, in posebno osebno olajšavo, in mi smo se pogovarjali le o slednji. Predlagano je bilo, da bo lahko študent zaslužil največ 250 evrov na mesec, nad tem zneskom bi bil obdavčen za 25% akontacije dohodnine.

Vendar vaš predlog je bil, da bi bila ta olajšava v višini 400 evrov.
Res je, mi smo si želeli, da bi znašala toliko kot do sedaj, torej okoli 100.000 tolarjev mesečno, in da ostane akontacija dohodnine takšna kot je bila do sedaj. Po 6.b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti študent lahko zasluži samo v višini posebne osebne davčne olajšave, torej do 670.000 tolarjev letno, kar pomeni, da ta določba ni bila usklajena z ministrstvom za finance. Mi smo zato temu členu nasprotovali, potem pa je bilo dogovorjeno, da če ostane olajšava v taki višini, kot je bilo dogovorjeno z ministrstvom za finance, torej 400 evrov in 25 odstotkov akontacije nad tem zneskom, da bi se ta 6.b člen, kjer je bilo določeno, do kje lahko študent zasluži v okviru splošne davčne olajšave črtalo ven.

Nadaljujva s študentskimi boni. Predlog ministra Drobniča je bil, da se to pravico študentom nekako posredno omeji, skrči.
Če greva od 19. julija naprej, je bilo na mizi več predlogov. Takrat je bil na primer predlagana rešitev, da študent ne bi imel možnosti vnovčenja študentskih bonov med 20. julijem in 20. avgustom. Kasneje ko smo se začeli usklajevati v okviru delovnih skupin oz. na seji sveta vlade, je želelo ministrstvo za delo za čas enega meseca v času študentskih počitnic ukiniti koriščenje študentskih bonov. Temu smo popolnoma nasprotovali, zagovarjali smo stališče, da tako kot ima študent pravice, ki izvirajo iz statusa celo leto, tako kot mora plačati študentski dom celo leto, tako kot prejema štipendijo celo leto, tako naj se tudi subvencionirano prehranjuje skozi celo leto.

In to velja tudi za vse druge pravice, npr. za pravico zdravstvenega zavarovanja ...
Res je. No, mi smo predlogom o omejevanju teh pravic močno nasprotovali in mu še vedno nasprotujemo, ker je predlog še vedno odprt in v usklajevanju.

Drugi predlog ministrstva glede prehrane, ki ostaja neusklajen, je bil vzpostavitev ponudnikov, ki bi izvajali tehnično strokovne naloge, torej bi posredovali študentom bone. Tukaj smo opozorili na nevarnosti komercializacije, vlado smo jasno opozorili na to, da to prinaša vstop gospodarsko zainteresiranih subjektov na področje študentske prehrane. Po tem predlogu bi lahko, na primer, bone posredovala tudi kakšna turistična ali potovalna agencija, katere primarni interes je lastno poslovanje in ne potrebe študentov.

Vlada pa vam je tedaj očitala, da branite obstoječe stanje, ker bi s takšno spremembo ŠOS izgubil primat oz. nadzor nad prodajo bonov.
Minister Drobnič je tedaj sam izjavil, da želi ŠOS deliti hrano, kar je bilo ... neustrezno. Tedaj ni razumel stališča ŠOS-a. To je še vedno odprto vprašanje.

Kakšno pa je vaše stališče do osnutka zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve o povečanju števila štipendij za 7.000 do 10.000 letno?
Zakon o štipendiranju gre ponovno na sejo sveta vlade. Enkrat smo ga že skupno usklajevali, in v njem je kar nekaj naših predlogov. To je npr. oblika kombiniranega štipendiranja, pri čemer sodelujeta tako država kot delodajalci, da se zagotovi čim več štipendij. Zdaj čakamo izračune, kjer bo ministrstvo za delo končno ugotovilo, kakšne so realne možnosti.

Se pravi, da bo štipendije zagotavljal tudi zasebni sektor.
Torej delodajalci, da.

S katerimi ukrepi pa se ŠOS zavzema za ohranitev študentskega dela?
To vprašanje nas še posebej zanima, sploh zato, ker ni zagotovljeno dovolj štipendij in študentskih domov. Po raziskavah mora kar 36% študentov delati, da si lahko privošči študij.

V tem kontekstu lahko spregovoriva še o dveh drugih temah, šolninah in študentskih domovih. ŠOS na prvi bolonjski stopnji zavrača plačevanje šolnin, tudi odloženo, oz. vavčerje. Glede druge stopnje pa vaša pozicija ni dorečena?!
O tem bomo spregovorili v četrtek, v okviru resolucije oz. nacionalnega programa visokega šolstva. Pričakovali smo sicer, da se bo to zgodilo prej. Odprti vprašanji sta še vedno uvedba odloženih šolnin, čemur nasprotujemo, in ustanovitev neodvisne agencije za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. Kot vemo, predlog o agenciji ni bil sprejet, zdaj evalvacijo izvaja nacionalna komisija za kakovost visokega šolstva, po novem zakonu pa naj bi jo Svet RS za visoko šolstvo. Obe rešitvi sta popolnoma neustrezni.

Kakšen pa je vaš odnos do študentskih domov? V Ljubljani naj bi živelo preko 5.000 študentov, ki so nekako 'razseljeni', ki se selijo iz enega najemniškega stanovanja v drugo. Ali ima ŠOS kakšen načrt za ureditev tega vprašanja in načine, s katerimi bi vlado 'pritisnili', da uredi to problematiko.
V Ljubljani primanjkuje več kot 5.000 študentskih postelj. Ogromno študentov živi v stanovanjih, ki jih oddajajo zasebniki. Tu nimajo takšnih učnih in bivanjskih pogojev, kot jih imajo študentje drugod po Evropi. Letos sta se odprla že dva študentska domova, eden se še mora, zagotovilo se je preko 900 novih postelj, kar pa je še vedno premalo. Še vedno tudi ni posebnega pravilnika, ki bi urejal področno problematiko. Včasih je bilo o tem več govora, med drugim je obstajal tudi predlog, da bi ŠOS najel kredit za gradnjo dodatnih kapacitet, kar se nato ni zgodilo. Bo pa treba to vprašanje čim prej odpreti tudi na seji sveta vlade.

Ko ste nastopili z vašim mandatom, ste obljubili večjo prepoznavnost ŠOS-a in njegovo približanje študentom. Ampak zdi se, da ŠOS ostaja hermetično zaprta skupina, ki jo obvladujejo posamezniki.
Poleg približanja študentom smo obljubili tudi reorganizacijo ŠOS-a. V Ljubljani so se končale študentske volitve, in ko se bo konstituiralo novo predsedstvo, ko bo zadihala nova oblast, bomo imeli več možnosti. Odpirajo se novi projekti, prihajajo novi obrazi, polni zagona. Takoj, ko se bodo uskladili, bom sklicala skupščino, in tam se bomo pogovarjali tudi o tej problematiki. Na študentski areni smo naredili anketo o prepoznavnosti organizacije, a so podatki še vedno v statistični obdelavi. Na podlagi teh rezultatov bomo kasneje tudi ukrepali.

Za konec bi vas povprašal še o stališču do vladne politike usmerjanja študentov v tehnične poklice. Po eni strani se ukinjajo mesta na družboslovju in humanistiki, povečujejo pa se štipendije za tehnične študije. Univerzo želijo podrediti potrebam trga. Na spletnih straneh vaše organizacije pa je jasno izraženo stališče, ki ga je sicer zapisal vaš predhodnik, da študij ne sme postati tržna dobrina in da univerza ne sme biti podrejena delovanju kapitala, saj se s tem krši njena avtonomija. Zapisano je celo, da bi bila prepustitev univerze trgu 'usodna' za univerzo. Ali je to napad na avtonomijo univerze? Srednješolce se namreč usmerja v čisto določene poklice. Ali bi torej usmerjeno izobraževanje lahko označili kot 'neskladje s temeljnimi principi univerze'?
O tem smo se veliko pogovarjali s strokovnjaki. V tem je tudi bistvo bolonjske reforme. Študente želi izobraziti v to smer, da bodo ustrezali potrebam trga, kar je narobe. Poleg tega država to počne brez ustreznih analiz o potrebah trga dela. Pri takšnih ukrepih bi morali biti bolj previdni, bolj zmerni. Dejstvo, da želi država izobraziti zgolj določen profil diplomatov, ki jih kasneje pošlje na trg, je po mojem mnenju poseganje v avtonomijo.