Profesor na Fakulteti za politične študije na univerzi v Ankari je v pogovoru za MMC pojasnil, da razlogi za trenutno politično krizo ležijo v turški zgodovini, deloma pa tudi v dandanašnjih razmerah v svetu, ki se naglo spreminja. Svoj delež pri krizi ima tudi Evropska unija in njena spremenljiva politika. 67-letni Baskin Oran je sicer pisec številnih publikacij o politični zgodovini moderne Turčije, nacionalizmu, globalizaciji, manjšinah v Turčiji itd.

Bil je tudi član svetovalnega odbora za človekove pravice v turški vladi. Maja leta 2006 je bil zaradi svojega poročila o manjšinah in kulturnih pravicah v Turčiji, v katerem govori o "narodih Turčije" in ne o "Turkih", postavljen pred sodišče, ker naj bi načrtno "klevetal Turčijo," "javno poniževal avtoriteto sodišča" in "spodbujal sovraštvo in nasilje".

Takrat je dejal: "Moja svoboda izražanja je bila napadena iz strateških razlogov." Novembra 2006 je bil oproščen vseh obtožb.

Kje ležijo temeljni razlogi za politično krizo v državi?

Razlogov za krizo je več. V prvi vrsti gre za reakcijo proti globalizaciji, ki grozi vsem nacionalnim identitetam. Simetrični strah v Evropski uniji je islamofobija. Ljudje se zatekajo k nacionalizmu, ne da bi vedeli, kaj to sploh je.

Drugi razlog za krizo je "zombifikacija" vseh pomembnih domačih in tujih problemov, ki se jih je zadnjih 90 let pometalo pod preprogo: vprašanje islamistov, Kurdov, Armencev, Cipra itd. Tu je tudi reakcija na novo politiko Evropske unije od leta 2004, ki bo Turčijo še najmanj 10 let držala stran od sebe, tako zaradi proračuna (ves denar se porablja za Vzhodnoevropske države) kot tudi zaradi islamofobije evropskih množic.

Četrti razlog je nepripravljenost kemalističnih elit (sedanja opozicija, ki je državi vladala pred zmago AK-ja in ki je oster zagovornik sekularne ureditve, kot jo je zasnoval Mustafa Kemal - Atatürk, op. a.), da bi političo moč prepustili novim elitam, imenovanim "islamisti". Zadnji razlog je nesposobnost vladajoče stranke AK, da bi odpravila številna neumna stališča svojih volivcev, ki strašijo kemaliste.

Menite, da je sprememba ustave, po kateri bo predsednika volilo ljudstvo, pravi način za izhod iz krize?

Ne. Predsednika bi moral izbrati parlament iz več razlogov, med drugim zaradi blage islamistične naravnanosti ljudskih množic in njihove reakcije na kemalistično politiko. Vendar so kemalisti možnost volitev v parlamentu pohabili z določilom o 367 poslancih (potrebna dvotretjinska navzočnost vseh poslancev, op. a.)

Kaj se bo zgodilo, če bo trenutni predsednik države Ahmet Necdet Sezer dal veto na spremembe ustave?

Ne dosti. Stvari se bodo le še zapletle.

Ali menite, da sta posredovanje vojske in državni udar še vedno mogoča?

Ne. Vojaški udari v Turčiji so zgodovina. Vse kar lahko vojska stori, je objavljanje e-deklaracij, iz katerih se zdaj vsi norčujejo.

Andrej Leban