Strokovnjak za področje hidrogeografije meni, da lahko kratkoročno pomanjkanje pitne vode človeštvo olajša s smotrnejšo rabo, nove tehnike učinkovitejšega namakanja v kmetijstvu pa bodo nujne za zmanjšanje sedajšnje povprečne porabe na prebivalca.

Na katerih svetovnih območjih so razmere glede dostopa do pitne vode najbolj katastrofalne?
Razmere glede dostopa do pitne vode so trenutno najbolj pereče v sušnih in polsušnih območjih Afrike in Bližnjega vzhoda. Območja pomanjkanja vode pa se hitro širijo v južno Azijo, predvsem na sušnejša območja Pakistana, Indije in posameznih območij Kitajske. Do leta 2025 naj bi po nekaterih ocenah 3 milijarde ljudi živelo v državah, kjer bo občasno in trajno pomanjkanje vode. Podnebne spremembe bodo dostop do vode, ob naraščanju prebivalstva, še zaostrile.

Na kakšen način bi lahko človeštvo storilo več za čistejšo vodo in njeno manjšo porabo, zlasti v kmetijstvu?
Stabilizacija števila svetovnega prebivalstva in zmanjšanje porabe na prebivalca sta ključna ukrepa, smotrna raba je kratkoročno ključna. Kmetijstvo z namakanjem je največji porabnik vode, njegov delež znaša okoli 65 odstotkov. Z učinkovitimi sistemi namakanja, npr. s t. i. kapljičnim namakanjem, bi lahko porabo bistveno zmanšali.

Je prihodnost za pitno vodo v desalinaciji morske vode?
Naraščajoče število prebivalcev obalnih držav povečuje potrebe po pridelavi razpoložljivih, "neomejnih" količin slane vode. Obstojajo številni načini razsoljevanja morske vode (destilacija, osmoza, elektroliza…), vendar so postopki dragi, najbolj uporabljen postopek -destilacija - pa potrebuje veliko energije (nafta se najbolj pogosto uporablja). Pomanjkanje vode bo povečalo potrebe po razsoljevanju morske vode, možna raba sončne energije pa bo v sončnih državah sveta verjetno bistveno spremenila ekonomijo razsoljevanja. Seveda pa bo prekomerno razsoljevanje spremenilo okolijske, biološke pogoje.