Danes ima že 59 let in je ugleden predavatelj. Na predavanjih tudi z anekdotami nagovarja in motivira podjetnike, športnike ter druge, ki mu z zanimanjem prisluhnejo. Pojavlja se tudi v oglaševalskih akcijah in je navdušen igralec golfa. Nekaj časa je bil trener, a je to opustil.

"Božja roka" boleč spomin v sicer lepi karieri
Na odličnega čuvaja mreže se bržkone največkrat spomnimo ob omembi znamenite "božje roke" Diega Armanda Maradone na četrtfinalni tekmi svetovnega prvenstva v Mehiki leta 1986 in Argentinčevega še bolj znamenitega "driblinga" čez pol igrišča, ko Shilton ni mogel preprečiti poraza Anglije z 1:2.

A se je v svoji dolgi karieri (pri 40 letih je branil na SP-ju leta 1990 v Italiji) veselil tudi mnogih uspehov. Že omenjeni evropski kroni leta 1979 je že leto pozneje dodal novo. To sta bili izjemni sezoni kluba iz mesta z manj kot 300.000 prebivalci (mimogrede: pobrateno je z Ljubljano). Nottingham se je v sezoni 1977/78 vrnil v prvo angleško ligo in takoj osvojil naslov, v Pokalu državnih prvakov pa ga je že v 1. krogu čakal veliki derbi z branilcem naslova Liverpoolom.

Dvakrat evropski prvak
Zmaga na prvi tekmi z 2:0 in remi na povratnem srečanju z 0:0 je bil dovolj za napredovanje in nadaljevanje izjemnih predstav iz prejšnjih let, ko je Nottingham na 63 tekmah izgubil le enkrat. V finalu v Münchnu se je pomeril s švedskim Malmöjem in si s ponovitvijo Ajaxovega dosežka iz leta 1972 - brez izgubljene tekme - pokoril Evropo (1:0). Naslov je leto pozneje ubranil z “italijansko” igro, ki je temeljila na čvrsti obrambi in hitrih protinapadih, v finalu v Madridu je prav tako z 1:0 padel Hamburg.

To je bilo najuspešnejše obdobje Shiltona v klubskem nogometu. V letih od 1966 do 1997 je igral za 11 različnih klubov in v tem obdobju nastopil na rekordnih 1.005 ligaških tekmah. Kariero je sklenil pri 47 letih v četrtoligašu Leyton Orientu.

Največkrat oblekel angleški dres
Shilton je s 125 nastopi za reprezentanco rekorder v angleški izbrani vrsti. Anglija je na 66 tekmah, na katerih je igral, zmagala. Debitiral je novembra leta 1970 na tekmi proti Vzhodni Nemčiji (3:1). Na svetovnih prvenstvih je na 10 srečanjih ohranil svojo mrežo nedotaknjeno, kar je še vedno rekord, ki ga je sicer izenačil Francoz Fabien Barthez. Njegovo nadarjenost je v rodnem Leicestru odkril še bolj slavni Gordon Banks, ki ga je Shilton leta 1967 tudi izrinil iz tega moštva - le leto po tem, ko je ta blestel ob edinem slavju Anglije na mundialu.

V 70. in na začetku 80. let prejšnjega stoletja se je Shilton za mesto reprezentančne številke ena srdito boril z Liverpoolovim vratarjem Rayem Clemenceom, debi na SP-jih je doživel šele leta 1982 v Španiji. Osem let pozneje je na mundialu v Italiji na tekmi za 3. mesto proti gostiteljem še zadnjič oblekel angleški dres (1:2). "Lahko bi imel 167 nastopov za Anglijo," se je ob rotacije s Clemenceom pred kratkim obregnil Shilton, ko so ga novinarji vprašali, ali ga bo na večni lestvici prehitel David Beckham (109).

Leta 1978 igralec leta v Angliji
Že med kariero se je dolgo boril z odvisnostjo od iger na srečo, zaradi katere je imel nekaj časa finančne težave, v katere pa je zabredel tudi zaradi slabih naložb. Z ženo Sue imata dva sinova, Michaela in Sama. Tudi slednji je nogometaš, igra v eni izmed angleških nižjih lig. Z izjemnimi predstavami si je Shilton prislužil veliko priznanj, med njimi tudi odlikovanja britanskega imperija. Leta 1978 so ga nogometaši izbrali za igralca leta v Angliji.

M. R.