Prvi slovenski olimpijski zmagovalec v kraljici športov je po slavju v metu kladiva predlagal, da bi država po 35. letu nekdanjim asom (nosilcem odličij z OI in SP-jev) mesečno izplačevala dve povprečni plači mesečno. Predlog, s katerim je Brežičan predvsem hotel opozoriti na neurejeni status vrhunskih športnikov po koncu aktivne kariere, je razdelil javnost, z nastopom svetovne gospodarske krize pa je o tem tako rekoč nedostojno govoriti. Olimpijski komite je nasproti prišel z idejo o štipendiranju upokojenih športnikov, s čimer bi se ti lahko ustrezno izobrazili in se tako vključili v "normalno" družbo.

Košarkar kot prvi za plebiscit
Ste vedeli, da je bil prvi, ki je javno predlagal plebiscit za osamosvojitev Slovenije Ivo Daneu? Izjemni košarkar, ki je premostil celo mariborsko-ljubljanski "prepad", je 4. oktobra 1990 v skupščini kot predstavnik socialistov predlagal izvedbo plebiscita. Predlog ni dobil ustrezne podpore, a ga je mesec dni zatem "posvojil" vladajoči Demos, nadaljevanje pa je znano.

Telovadec v odvetniških vodah
Kralj konjev z ročaji Miro Cerar je v času aktivnega tekmovanja končal študij prava. Dvakratni olimpijski prvak se je upokojil pri 31 letih (1970) in se posvetil odvetniški karieri, ki ji je bil zvest vse do svojega 67. leta. Pravu se je zapisala tudi celotna njegova družina, medtem ko je Miroslav st. ostal še naprej zapisan tudi športu. Cerar je bil med predlagatelji in ustanovitelji Slovenskega olimpijskega komiteja, katerega prvi predsednik je tudi bil.

Igral do 40. leta, nato postal trener
Uradno najboljši nogometaš Slovenije v obdobju 1954-2003 Brane Oblak je bil zvezda nogometne Jugoslavije. Ko je za takratnih 1,15 milijona mark prestopil iz Hajduka v Schalke, je padel tako jugoslovanski kot nemški rekord, leta 1974 je bil izbran za petega igralca svetovnega prvenstva. Leta 1980 se je pri 33 letih poslovil od Bayerna, a mu "penzija" ni dišala, zato je do 40. leta igral za različne avstrijske nižjeligaše. Začela se je trenerska kariera, ki ga je od Naklega vodila vse do Olimpije in na koncu do mesta selektorja slovenske reprezentance, a igralskih uspehov kot trener ni ponovil.

Križaj zgradil Vučka
In kako gre zvezdnikom "belega cirkusa"? Bojan Križaj je svojo podobo in slavo dodobra unovčil. Po lastnih besedah je imel ob koncu kariere le lepo hišo, kmalu se je pustil prepričati in šel na Japonsko, kjer si je nabral dragocene poslovne izkušnje. Pot je prek ovinka v Avstriji nadaljeval tudi v Sloveniji. Po vodenju Elanove tekmovalne ekipe se je poskusil kot poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije, a je ugotovil, da je to pretrd oreh. Vrnil se je tudi v Sarajevo oz. na Jahorino, kjer je s partnerji zgradnil apartmajsko naselje Vučko.

Podobno zgodbo ima za seboj tudi Jure Franko, prvi slovenski nosilec zimske olimpijske medalje, in to iz Sarajeva. Franko je dolga leta preživel na Japonskem, se nato preselil v ZDA, zdaj ponovno domuje v Gorici. Poslovno je ostal v smučarsko-športnih vodah, za popestritev pa je lani produciral slovensko izvedbo slovitega muzikala "Moje pesmi, moje sanje."

Svetova daleč od oči javnosti
Mateja Svet, prva dama slovenskega smučanja, je bila kar 7-krat zaporedoma izbrana za športnico leta (1984-1990), Slovenijo pa je šokirala, ko se je pri 22 letih "upokojila" iz ne povsem razjasnjenih razlogov. Umik iz javnosti je bil skorajda popoln in dolgoleten. Šele v zadnjih letih se občasno znova pojavlja v medijih. Zaposlena je v zasebnem podjetju, ob delu je pred dvema letoma dokončala študij psihologije, občasno napiše kakšno časopisno kolumno, predvsem pa je srečna mati 11-letne Tare.

Skokom zavezani orli
Srebrni orli iz Calgaryja so večinoma še močno prisotni v svetu smučarskih skokov. Primož Ulaga, poslovnež, ki se ukvarja z raziskavami trga in oglaševanjem, je od leta 2002 direktor nordijskih reprezentanc, ki se nad pomanjkanjem denarja ne morejo pritoževati. Miran Tepeš je že več kot desetletje pomočnik Walterja Hoferja, direktorja svetovnega pokala v smučarskih skokih, ob tem pa je v prostem času s svojo jadrnico Skokico objadral svet. Matjaž Zupan se je spustil v trenerske vode in zdaj že drugič vodi slovensko reprezentanco. Matjaž Debelak, nosilec posamičnega brona z velike skakalnice, je v Juvanju še najdlje od skokov, v Zgornji Savinjski dolini je lastnik športne trgovine.

Potem imamo tukaj še dva svetovna prvaka - vedno prešerno nasmejani Franci Petek je doktor geografije in znanstveni sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, Rok Benkovič je pri 22 letih postavil smuči v kot in najprej maturiral ter se nato posvetil študiju.

Bronasti trio iz Lillehammerja
Podobno trgovino je imela v Mariboru tudi Katja Koren, ki je po koncu kariere (1998) doštudirala na visoki šoli za hotelirstvo in turizem. Zadnja leta je zaposlena na Pošti Slovenije, lani pa je kot kandidatka SDS-a kandidirala za poslanko in v svojem okraju prejela 2.199 glasov oz. 24 odstotkov. Športne trgovine so tudi del poslovanja Jureta Koširja, ki je ob tem še zastopnik svojega dolgoletnega opremljevalca smuči. Košir je hkrati tudi športni menedžer, za nameček pa prireja "eksplozivne" zabave za največjega hotelirja v Kranjski Gori. Povezovali so ga z Unionom Olimpijo, leto dni je bil vpleten v zgdbo hokejistov Jesenic v Ligi Ebel, skratka Košir je in bo ostal na prizorišču. Alenka Dovžan? Ponosna mamica 3-letnega Luke in 3-mesečne Nike.

Lastni športni klub
Dolgoletna slovenska atletska kraljica Britiga Bukovec se je povsem posvetila svoji lastni atletski šoli, kjer z osnovnim športom vseh športov spoznava in uči otroke od 3. do 15. leta starosti. Športno društvo Brigita Bukovec je njena zaposlitev, ob tem sta si z njenim Željkom zgradila sanjsko hišo, katero sta zapolnila z Aljažem in Aleksandrom. Andraž Vehovar je med kariero diplomiral na metalurgiji in opravil študij MBA v Italiji in ZDA. Po neuspešnem preboju na igre v Sydneyju se je podal v divje vode politike, saj je postal tajnik SLS-a. Pozneje se je vrgel med poslovneže, trenutno ima kar štiri podjetja, hkrati pa se vrnil v OKS, kjer je lani uspešno vodil slovensko olimpijsko odpravo v Peking.

Štukelj - olimpionik in sodnik
Za konec pa se ozrimo še na primer najuspešnejšega slovenskega športnika vseh časov - Leona Štuklja. Legendarni telovadec, ki je na olimpijskih igrah v letih 1924, 1928 in 1936 osvojil šest kolajn, od tega kar tri zlate, je že med kariero pri 26. letih doštudiral pravo in začel pripravništvo na okrožnem sodišču v Novem mestu. Leta 1931 je zasedel sodniško mesto v Mariboru, kar mu je omogočilo nadaljevanje športne poti hkrati z opravljanjem poklica.

Ko te država zapre in prepove delo
Življenjsko pot mu je pretresla II. svetovna vojna, zaradi katere je moral pobegniti na rodno Dolenjsko. Po vojni je bil več mesecev zaprt, na dveh procesih je bil oproščen vseh obtožb, a kljub temu ga je doletela prepoved opravljanja sodniškega dela. Šele leta 1952 je dobil službo, ki je zahtevala pravno izobrazbo: pri mariborski gospodarski zbornici. Po ukinitvi zbornice leta 1965 je odšel v pokoj in takrat so šele začela prihajati prva skromna priznanja njegovim dosežkom. Pravo uveljavitev in počastitev je Štukelj doživel šele s samostojno Slovenijo, katero je s takim žarom ob odprtju olimpijskih iger v Atlanti pri 97 letih predstavil širnemu svetu.

Toni Gruden