Slavje Kurtijevih privržencev po nedeljskih volitvah. Foto: Reuters
Slavje Kurtijevih privržencev po nedeljskih volitvah. Foto: Reuters

Na nedeljskih volitvah so kosovski volivci množično podprli dvojec Albin Kurti in Vjosa Osmani ter stranko Vetevendosje ‒ Samoodločba, ki je nastala iz družbenega gibanja in ji je uspelo pritegniti številne mlade. Obljubljajo veliko ... preveč, ker se bodo še nekaj časa ukvarjali predvsem sami s sabo, programi pa so spiski želja, kot je milijarda pomoči gospodarstvu, cepljenje 60 odstotkov ljudi, čeprav cepiva sploh še ni, premagali bodo korupcijo in kriminal ... Kako? Glasujte za nas in boste videli, pravi Kurti.

A Kurti, znan tudi po nekaterih skrajnih stališčih, nepredvidljivosti in trmi, je edini, ki še ni imel prave priložnosti za vladanje in da pokaže, ali zares zmore veliki obrat. Po zmagi na zadnjih volitvah je naprej dolgo sestavljal vlado s stranko LDK, s katero je pred volitvami napovedal, da bo pometel s starimi elitami. Takrat se je pogajal z Vjoso Osmani, ki je postala predsednica parlamenta, a je svojo stranko, ko je vlada po slabih dveh mesecih padla, zapustila in se mu pridružila. Vmes je od Hashima Thacija, ki je šel v Haag pred sodišče za domnevne zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK), prevzela predsedniško mesto.

Če vprašate njegove tekmece, je Kurti nevaren, pri čemer takoj omenijo tudi zaostritev odnosov z ZDA, kjer so v času njegovega vladanja vztrajali, da mora odpraviti carine na srbske izdelke. S posebnim ameriškim odposlancem Richardom Grenellom se je zapletel v prepir glede tega, ali ZDA sodelujejo pri poskusu menjave ozemlja s Srbijo. Washingtonski sporazum, ki naj bi bil veliki met, s katerim je Trump, kot je dejal, v nekaj minutah končal stoletno prelivanje krvi med Srbi in Albanci, je prinesel medsebojno priznanje Izraela in Kosova ter veliko pisem o namerah, o investicijah, infrastrukturi ‒ za zdaj večinoma le na papirju in v nenavadnem sporazumu, za katerega jamči Donald Trump. Še najbolj je odmevalo, kako je Trump takrat posedel srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega premierja Avdulaha Hotija.

Boštjan Anžin Foto: Osebni arhiv
Boštjan Anžin Foto: Osebni arhiv

Novi predsednik Joe Biden je v pismu srbskemu predsedniku, v katerem mu je čestital ob dnevu državnosti, že namignil, da je zanj pravi konec pogajanj medsebojno priznanje. Tudi za Kurtija je to edina možnost, a ne vemo, kakšna bi bila lahko pot do tja. Spet govori o recipročnosti, pa tudi o tem, da dialog Beograd ‒ Priština ni prioriteta, čeprav o njem govori celotna mednarodna skupnost.

Čeprav je zmagovalna stranka prejela okoli 48 odstotkov glasov, je v 120-članskem parlamentu 20 sedežev namenjenih manjšinam, deset od tega srbski, kjer bo verjetno ob podpori oblasti v Beogradu vse zasedla Srbska lista.

Kurti, ki ni smel kandidirati za poslanca, ker je sodišče to prepovedalo vsem, ki so bili v zadnjih treh letih obsojeni, vodja Samoodločbe pa je v parlamentu med drugim metal solzivec, bo imel po trenutnih napovedih, ki ne vključujejo njemu tradicionalno naklonjene diaspore, okoli 55 glasov.

Zato bo za sestavo vlade najverjetneje potrebna koalicija, ki si je Kurti ni želel. Ena možnost so manjšine, čeprav se s srbsko sodelovanje do zdaj ni izšlo, lahko pa tudi katera od "starih" strank, tudi ‒ kot kaže ‒ po novem najmanjša parlamentarna stranka nekdanjega premierja Ramusha Haradinaja. Ta bi rad predvsem jeseni postal predsednik, ki ga na Kosovu voli parlament. Če soglasja o kandidatu takrat ne bi bilo, bi morali verjetno spet na predčasne volitve.

Vsekakor Kosovo čakajo velike spremembe, kaj bodo prinesle, pa bomo še videli. Kot mi je dejala ena od sogovornic, so pričakovanja ogromna, saj naj bi nova vlada državo odpeljala v novo obdobje. A možnosti za hitre spremembe so majhne. Razočaranje v najbolj izolirani državi v Evropi, ki niti ni v Združenih narodih, za potovanje v EU pa ljudje še vedno potrebujejo vizum, in v državi z najmlajšim prebivalstvom na stari celini, kjer je brezposelna več kot četrtina ljudi, je torej neizogibno. Da le ne bo preveliko. Številni, ki so vztrajali do zdaj, pravijo, da je to zadnja priložnost, ki jo bodo dali svoji državi. Če ne bo bolje, bodo odšli, tako kot mnogi prej ‒ tako Albanci kot tudi Srbi, Bošnjaki in drugi.

Boštjan Anžin v Odmevih o kosovskih parlamentarnih volitvah

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.