Ko sem prejšnji teden poslušal brifing ameriškega predsednika, na katerem je Donald Trump predlagal preučevanje zanimive možnosti vbrizgavanja razkužil v človeški organizem ali uporabo UV -svetlobe za notranje obsevanje telesa, sem bil med tistimi, ki so obsedeli s padlo čeljustjo. Želim sploh pisati o tem?

Občudujem kolege, ki jih pritisk pandemije spodbuja k ustvarjalnosti. Moje kolumne večinoma ostajajo nedokončane v računalniku. "Vdam se. Ne sledim več," sem dejal kolegu z bistveno več izkušnjami v ZDA, kot jih trenutno premorem sam. Predsednikove novinarske konference postajajo iz dneva v dan bolj mučne. Zdaj se bo to morda spremenilo. Donald Trump se je sicer želel izgovoriti na sarkazem in je začel spet obtoževati medije, da širimo lažne novice. Skromno priznam, tega velikega uma tudi sam ne dojamem. A po polomu z razkužili bo morda odnehal in podij prepustil strokovnjakom iz posebne skupine, če se niso že diskreditirali v iskanju razlag predsednikovih besed. Kar videl sem, kako je kolega na drugi strani telefonske linije privzdignil obrvi: "Preresno jemlješ vse skupaj. Že Steve Bannon je rekel: 'Flood the zone with shit.' Zalijte jih (medije – op. a.) z govnom. Čeprav Bannon ni več v Beli hiši, se tam ves čas ukvarjajo točno s tem." Da. Če si nekateri mediji ali posamezni komentatorji lahko privoščijo, da neumnostim ne ponudijo podija, smo se mainstream mediji ujeli v to perverzno igro. Žal tudi ustvarjanje konteksta, pojasnjevanje, utemeljevanje, preverjanje dejstev in kar je še podobnih prizadevanj, ne pomaga več. Pametnih ljudi, ki vedo vse in še več, je dandanes zelo veliko. Razlagalci pa se počasi, a zanesljivo ujemamo v isto past: vnaprej ustvarjeni konteksti nam jemljejo prepričljivost, ljudje pa niso več pripravljeni sprejemati različnih pogledov, jih primerjati in tehtati, nato pa se odločati na podlagi razmisleka. To je postalo prezahtevno in prezamudno.

Kolega – namenoma ga anonimiziram, ker gre pravzaprav za zasebni pogovor, ampak ne morem mimo njegovih iztočnic – na drugi strani žice me sprašuje, ali vem, kdaj pelje naslednji avtobus na Mars: "Po pandemiji ne bo lagerja, drugače bo. Tako kot smo se pred aidsom parili kot zajci, potem pa nič več." Ker je moje spolno življenje postajalo stvarnost v času, ko je pandemija aidsa že udarila, ne vem, kakšna je bila videti zajčja dobrava pred tem. Če je zdaj pusta, lahko nekoliko starejšim zgolj zeleno zavidam. Kot tega ne more nihče v tem trenutku, tudi sam ne morem zaobjeti posledic, ki jih bo pandemija covida-19 pustila v svetu, v katerem še zmeraj živimo. Mislim pa, da bi bilo krivično in zavajajoče za vse kriviti novi koronavirus. Pandemija zgolj razkriva vse razsežnosti digresij, ki smo si jih kot družbe dovolili v zadnjih desetletjih. Če so Američani izvolili človeka, ki ne ve, da razkužilo ne sodi v brizgalko in v človekovo telo, in ki svoje neznanje skuša zamaskirati v sarkazem na brifingih, v okviru katerih bi moral sodržavljanom razložiti smernice obvladovanja pandemije, poročati o konkretnih ukrepih, izražati sočutje in vlivati upanje, verjetno ni nekaj narobe le s tem človekom, ampak predvsem z ljudmi, ki se jim vse skupaj zdi dovolj sprejemljivo, da so ga izvolili. In so to pripravljeni storiti še enkrat.

Donald Trump je leta 2016 dal glas množicam, ki so ga podprle. Čeprav, če smo pikolovski, ljudskega glasu vendarle ni dobil. Priznam, da me glas konservativne Amerike v času, odkar sem tukaj, zanima nekoliko bolj kot to, kar ima povedati ameriška levica. Preprosto, rad bi ga razumel. Kaj je spodbudilo najkonservativnejše, globoko religiozne kroge v ZDA, da so podprli človeka, zaradi katerega so kandelabri v Washingtonu prelepljeni s prostaškimi stavki "Donald grabs Ivanka's pussy" ("Donald grabi Ivankino muco" – op. a., ki se opravičuje za viktorijanskost prevoda)? Odgovor, ki ga nudi konservativni avtor Ben Howe v svoji zadnji knjigi Nemoralna večina (Immoral Majority, 2019), je prepričljiv. Sin baptističnega pastorja dr. Thomasa Howa, profesorja na eni izmed najvplivnejših teoloških šol v ZDA, charlottskem Južnem baptističnem seminariju, meni, da vzrok za to nista bila niti ljubezen do resnice niti moralna drža. Ne. Pastorji ljubijo moč in tako tudi popolnoma nesprejemljiv kandidat postane "naš". Howe odlično prikaže, kako se je v dvajsetih letih spremenil odnos ameriških konservativnih krogov do spolnih položajev. Isti ljudje so namreč leta 1998 menili, da Bill Clinton zaradi fellatia v Ovalni pisarni ni primeren za predsedniški položaj, skoraj dve desetletji pozneje pa v ljubitelju srednjeevropske in druge lepote, pornografskih starlet, v prešuštniku v času ženine nosečnosti ne vidijo nič spornega, ničesar, kar bi lahko omadeževalo čistost in pravičnost konservativne ideje. Howe nudi odgovor tudi na to: "V nosilca odrešitve ne dvomiš." In tako so se rodile primerjave Trumpa s perzijskim kraljem Kirom Velikim, ki ni častil Abrahamovega boga, ga pa Sveto pismo razume kot nosilca božje volje. Perzijska zmaga nad Babilonci je Jude osvobodila babilonskega suženjstva. Nekateri so temu dodali preroške sanje kakšnega pastorja, večina pa je preprosto preračunala, da bo Donald Trump v ameriški vsakdan globoko ukoreninil to, kar konservativnim krogom doslej ni uspelo v želenem obsegu: za leta, če ne desetletja zacementiral sodstvo s konservativnimi sodniki, dal proste roke nasprotnikom splava in vsakič znova zagotovil pravico do svobodnega nošenja orožja, kadar koli jo bo kdo postavil pod vprašaj. In ki bo zmeraj znova poudaril verske svoboščine, četudi sam o religiji nima niti najmanjšega pojma, še več, zatrjuje, da se v življenju ni še za nič pokesal. Tako so pripravljeni spregledati predsednikove laži in neumnosti, namesto tega pa problematizirati medijsko poročanje o njih.

In družba, ki je privolila v tak obrazec razmišljanja, se sprašuje, kako jo bo zaznamovala pandemija? Brizgalke z razkužilom so tukaj zgolj simptom, ki ne bi smel nikogar presenetiti. Ne trkanje, razbijanje od spodaj odmeva že leta. Le naivneži pa s(m)o pričakovali ali vsaj upali, da bodo odgovorni pandemijo obvladovali tako, da bomo lahko verjeli v njihove podatke in v najboljše namene.