Naslednjo noč se je zgodba ponovila, le da v bistveno bolj organizirani in umirjeni obliki, brez pokov in ognja. Ljudje so se zbirali tudi čez dan. Že res, da so skoraj tri mesece protesti v Združenih državah Amerike del vsakdana. Ampak zakaj naš mirni odsek Kolumbijske ceste? Izkazalo se je, da je vsega kriv možakar radostnega imena, ki stanuje v soseščini. Louis DeJoy.

"Fantastičen človek je, ki hoče narediti pošto spet veliko. Pošta je katastrofa. Ne vem sicer, kaj počne, ampak zelo je pameten. Odličen generalni direktor pošte. Če se bo želel nenadoma soočiti z milijoni glasovnic po pošti, bo potreboval sredstva. Ampak demokrati ne želijo zagotoviti drugih stvari, zato ne bodo dobili sredstev za to." Citat Donalda Trumpa prinaša veliko dozo iskrenosti, saj predsednik odkrito priznava, da odteguje sredstva zaradi političnega izračuna, hkrati pa je simptomatičen. Trump sicer ne ve, kaj natančno v svoji vlogi počne 63-letni Louis DeJoy iz New Yorka, član republikanske stranke in predsednikov podpornik, ki je generalni direktor pošte postal z nalogo, da reorganizira njeno poslovanje in jo naredi bolj dobičkonosno. Je pa prepričan, da prijatelj dela odlično. Gospod DeJoy si je reformo zamislil v smeri omejevanja nadur zaposlenih in transporta pošte, krčenja mreže poštnih nabiralnikov in manjšanja števila strojev za sortiranje pisem. Ameriška pošta je javni servis, ki je celo ustavna kategorija, zaradi katere smo priča za Američane nenavadnim trditvam, da v primeru pošte dobiček ni pomemben, ampak štejeta obseg in kakovost uslug, ne glede na stroške poslovanja. V času pandemije in posledičnega izrednega povečanja obsega spletnih prodaj poštne usluge postajajo vse pomembnejše. Ampak srčika težave je seveda drugje. Demokrati in javnozdravstvene službe pozivajo ljudi, naj zaradi varnosti letos volijo po pošti. Predsednik Trump pa meni, da volitve po pošti prinašajo množico poneverb. Če mu novembrski rezultat ne bo všeč, bodo volitve velika poštna in siceršnja goljufija.

Ne le, da v njem figurira predsednikov prijatelj, navedeni citat Donalda Trumpa je simptomatičen tudi zaradi politizacije vprašanja, prinaša tipičen predsednikov obrazec odzivanja, vse skupaj pa temelji na predsednikovem osebnem interesu. Predsednik Trump je letos že zavrnil dodatno financiranje pošte, dokler ta ne poviša cen storitev za spletna podjetja, kot so Amazon, ki je popolnoma po naključju v lasti milijarderja Jeffa Bezosa. Ne le, da si predsednik in Bezos nista simpatična, milijarder je tudi lastnik časnika The Washington Post, ki kot večina ameriških medijev sodi v niz "tovarn laži". Zdaj predsednik zavrača financiranje pošte, ker se za to zavzemajo demokrati. Medtem ko so nenadno izginjanje poštnih nabiralnikov opazili ljudje in je škandal najprej izbruhnil v Montani, so na umikanje sortirnih strojev opozorili poštni uslužbenci, ki jih reforma vznemirja že sama po sebi. Stvar je šla tako daleč, da je njihov sindikat podprl predsedniško kandidaturo Joeja Bidna, glavni poštni inšpektor pa je napovedal preiskavo dogajanja ter morebitnega konflikta interesov novega generalnega direktorja. Gospodu DeJoyu očitajo, da njegova podjetja sodelujejo s pošto, in da ima, verjetno po naključju, tudi deleže v pošti konkurenčnih podjetjih. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je prekinila kongresne počitnice in sklicala izredno sejo: "Rešiti moramo pošto pred predsednikom." Bela hiša pa miri javnost, da je do volitev reform dovolj in da zdaj sprememb na pošti ne bo.

Tako smo prišli do obrazca delovanja predsednika Trumpa. Se spomnite kronologije odziva na pandemijo? Predsednik je konec januarja prepovedal polete iz Kitajske, nato pa skoraj do sredine marca zanikal nevarnost in Bela hiša ni storila popolnoma ničesar, da bi ZDA pripravila na udarec. Da bi lahko januarsko prepoved letov šteli za začetek ukrepov, so se predsednikovi svetovalci spomnili šele pred tedni in tako je to postalo mantra. Število okužb v ZDA je medtem preseglo 5,5 milijona in število smrtnih primerov 170 tisoč. Z volitvami po pošti se obrazec ponavlja do pičice natančno. Na sicer skrbno skrito presenečenje lastne stranke, ki se v dozdajšnji poštni volilni praksi ni tako slabo odrezala, saj na takšen način marsikje rado voli konservativno podeželje in cele države, kot je recimo povsem "rdeči" Utah, Donald Trump ves čas govori o goljufijah, povezanih s to obliko volitev. Brez enega samega dokaza. Ko je začelo temu refrenu groziti, da se bo izpel, so se nenadoma spomnili "reforme" pošte. Uvajati so jo začeli v trenutku, ko bi morali servis podpreti, da bi deloval čim bolje in z izrazito povečanim obsegom. Zdaj bo imela pošta dejansko težave s pravočasnim dostavljanjem glasovnic in njihovim vračanjem volilnim komisijam. Kot je tri leta po izvolitvi in že sredi pandemije predsednik Trump ugotovil, da so blagovne zaloge države prazne in zato okrivil svojega predhodnika, tri mesece pred volitvami ugotavlja, da je pošta "katastrofa". Le njegova odgovornost se je v teh enačbah nekam izgubila.

V tej farsi iz zadnje sobe v krčmi Pri veselem poštarju so v igranje svoje vloge prisiljeni tudi demokrati. Njihova politična računica se skriva v presoji, da bi lahko volitve po pošti omogočile večjemu številu volivcev, da bi tokrat dejansko volili. Višja volilna udeležba veča možnosti Joeja Bidna. Tega jih učijo volitve leta 2016. Hillary Clinton je takrat dejansko dobila ljudski glas, pa je zaradi elektorskega sistema in ugodnejše porazdelitve volilne baze Donalda Trumpa zmagal on. Za ZDA je značilen tudi sistem oviranja volitev. Formalni in neformalni. Prvi v obliki dodatnih pogojev za volilno udeležbo, značilen predvsem za države z zgodovinskimi težavami s segregacijo, kar je verjetno spet zgolj naključje, drugega pa opisujejo kritični opazovalci: v okrožjih z večjim deležem pripadnikov manjšin je manj volišč, registrirni aparati se nenehno kvarijo, vrste čakajočih so dolge. Predolge v primerjavi s "svetlejšimi" okrožji. Namesto da bi se zvezne države iskreno lotile teh vprašanj, poenotile pravila in omogočile, da bi v prvi in največji demokraciji na svetu – kot v ZDA še zmeraj poudarjajo – ljudje dejansko volili brez težav, se zdaj prepirajo, ali je pandemija zadosten razlog za prilagajanje sistemov in pravil.

Farsična igra, ki se levi v žaloigro, začinjeno z obilico vulgarnosti in speljevanja pozornosti, je grob političen manever in zloraba javnega poštnega servisa. Ampak medij, moto katerega je kruto resničen – "demokracija umira v temi" – je v mraku zadnje gostilniške sobe označen za "tovarno laži." Ljudje, ki so ugotovili, da jih oblasti slišijo izključno v primeru, ko so nasilni, se lahko zbirajo, a tvegajo, da jih bodo, upravičeno ali ne, označili za "anarhiste in kriminalce". Fars pa še niso odpovedali.