Še več, v Bruselj, Zürich, Frankfurt ali Carigrad spet ali še vedno lahko letimo iz Ljubljane – le za nižjo ceno. Kaj lepšega za uporabnika!

A to snovalcev slovenske povezanosti s svetom seveda ne ovira pri načrtovanju novega državnega letalca Air Slovenia. Za ta teden nam tako obljubljajo izračune, ki bodo pokazali, kako na mestu je ali pa ni ideja.

Ampak: mar ni Slovenija še nedavno imela letalsko firmo trdno v svojih rokah? Seveda jo je imela, pa jo je z umnim upravljanjem pripeljala do točke, ko ji ni preostalo drugega, kot da jo skoraj podari nekemu finančnemu skladu, ta pa jo je strumno odpeljal v stečaj. Seveda je kar nekaj ministrov sedanje vlade sodelovalo tudi v vladi, ki je posel izpeljala, a pustimo neprijetne podrobnosti.

Gremo naprej: kje je zagotovilo, da neslavni konec čez čas ne čaka tudi novorojene Air Slovenia? Upamo si staviti, da bi z dnem odločitve za ustanovitev letalske družbe začela nastajati vrsta tistih, ki bi pri zadevi imeli prste zraven. Saj veste, svetovalna pogodba tu, projekt tam, pa dobava hrane za potnike, šivanje uniform, risanje logotipov, komunikacijski managament … Denar bi s pospeškom začel leteti v zasebni sektor, nekaj let bi bilo luštno, potem pa spet trd pristanek. Če je bilo in je še tako v Adrii Airways, Telekomu ali državnih bankah – zakaj bi bilo v Air Slovenia drugače? Ključni ljudje so bolj ali manj enaki, v glavah pa odločilnega premika tudi še nismo naredili.

Če že, bi bilo državno letalsko firmo smiselno ustanavljati šele, ko se iz Ljubljane ne bi dalo leteti prav nikamor. Dotlej pa bi nam nemški, srbski, švicarski, francoski ali turški prevozniki morali zadostovati. Če v vladi menijo, da našteti ne zadostujejo, naj se potrudijo in pripeljejo dodatne. Uporabniki bomo veseli.