Ko pa so prejeli Svetega Duha, tretjo osebo Boga, ki oživlja, kar je mrtvo, ki daje modrost, razumnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji (Apd 2), so s pogumom odšli na ulice in v mesta po svetu. 50 dni po veliki noči. Jasno jim je bilo, kar jim je sveto v življenju in čemu želijo slediti in koga želijo oznanjati. Celo brez strahu so bili pripravljeni pretrpeti mučeniško smrt.

Prav o njih sem razmišljala, ko sem raziskovala kulturo etike, ki vodi naše vodilne poslovneže, podjetnike in vse, ki svoje ideje uresničujejo prek svojih blagovnih znamk. Kako še potrebujejo darov Svetega Duha in pomoč od zgoraj, če želijo v tem času preživeti in živeti.

Evropa je izgubila konkurenčnost. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva pada. Ovira ga previsoka zadolženost podjetij. Brezposelnih je skoraj 130.000. Zaradi preusmerjanja podjetij bo število še naraslo.

Pri reševanju socialnih težav nosi skrb države trenutno socialno podjetništvo. Dobiček investira v lasten razvoj podjetja ali pa ga pravično razdeli med zaposlene. Socialna podjetja delujejo po načelu etičnega socializma. V resnici bi morala država sama ustvariti družbene pogoje, uravnavati gospodarski razvoj, ki bi omogočil delo vsem državljanom.

Logika trga pa tudi brez judovsko-krščanske religioznosti in grško-rimskega humanizma ne pride daleč. Ideal socialnega tržnega gospodarstva z visoko konkurenčnostjo je sicer eden izmed ciljev Evropske unije. Krščanski poslovneži in evropski škofje pravijo, da ga je le treba napolniti z življenjem.

Danes o lokalni konkurenčnosti ne moremo več govoriti, ampak o svetovni konkurenčnosti in razvijanju lastnih znamk, če želimo kot slovenski podjetniki preživeti. Poslovneži in podjetniki zatrjujete, da uspešnost na dolgi rok prinaša le poslovna etika, ki zvišuje ugled družbe in konkurenčnost na svetovnem trgu. Moralno nekorektno poslovanje se je še vedno izkazalo kot neuspešno. Toda, kako krmariti sredi logike trga in logike etike?

V svetu se je ponekod uveljavil model občestvene ekonomije. Ta model pridobitvene ekonomije temelji na modelu prvih krščanskih skupnosti. Po poročanju Apostolskih del so imeli prvi kristjani vse skupno, vse so si delili in nihče ni trpel pomanjkanja. V Braziliji, kjer se je bil začetek občestvene ekonomije, je 250 oseb vložilo minimalne deleže. Iz tega je zraslo osem podjetij s 4.000 delničarji. Danes deluje po tem modelu po svetu 860 podjetij. Temeljijo na edinosti na vseh področjih. Naloge so jasno določene in najpomembnejše je ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Zato krepijo iskrenost in odprtost. Na delo gledajo kot na moralni in duhovni napredek. Skrbijo za zdravo delovno okolje in varovanje okolje. Zaposleni se vse življenjsko izobražujejo. Ta model daje za izhod iz krize tudi papež Benedikt XVI. v okrožnici Ljubezen in resnica, ki jo je napisal leta 2009. Številni pravijo, da ta model v Sloveniji ne preživi, ker zahteva zdravo okolje in demokratično družbo.

Lani pa je na kongresu Združenja krščanskih poslovnežev Afrike v Kamerunu kardinal Turkson, odgovoren za mir in pravičnost, predstavil logiko daru, na katerem mora temeljiti gospodarstvo. Logika trga je usmerjena v ekonomsko rast podjetništva in ne vlaga zadosti v razvoj oseb in delovnega mesta. Logika daru pa dela podjetje bolj človeško in civilizirano na podlagi vrednot. Temelji na proizvajanju dobrih proizvodov, na način, ki upoštevajo dostojanstvo človeka in spoštuje revne. Bogastvo, ki ga ustvari tak trg, je vključeno v naravno in kulturno okolje. Tudi člani Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije si prizadevajo za vključitev dostojanstva in skupnega dobrega v slovenski poslovni svet.

Kateri model bo povečal etična pravila v slovenski družbi in marsikomu omogočil preživetje?