Kako so slišati bratuškizmi? Kadar je premierka soočena z vladno krizo, s kontroverznim davkom ali s pretnjo spopada v lastni stranki, mediji poročajo vsakič enako: predsednica vlade je odšla brez izjave novinarjem. Kaj misli, kako ocenjuje zagate, kako jih namerava obravnavati, slovenski novinarji ne izvedo. Je pa zelo zgovorna, kadar jo pokličejo tuji mediji. Dan potem na Slovenskem prevedejo njene odgovore in državljani nazadnje le izvedo, kako razmišlja. Pred dnevi smo tako s pomočjo nemškega časnika slišali celo za vsebino zadnjih sanj slovenske premierke. Retorični bratovškizem.

Moreče sanje pa ima množica lastnikov stanovanj in hiš. Vlada kani na njihov račun nabrati za slabih 200 milijonov davkov. Številni med njimi imajo tako skromne pokojnine in dohodke, da zna novi davek preseči njihovo finančno sposobnost. Odgovor protagonistov nepremičninskega davka je preprost: naj prodajo večja stanovanja in se preselijo v manjša, če pa živijo v majhnih, naj jih prodajo in postanejo najemniki.

Za potrebe krpanja proračunske luknje torej vlada pripravlja revolucijo, zaradi katere naj se prebivalstvo množično izseljuje iz svojih bivališč, v katerih so nekateri živeli vse življenje. Tipični gospodarski bratovškizem.

Pred časom je celotna država s premierko na čelu poskočila ob imenovanju Gašparja Gašparja Mišića za direktorja Luke Koper. Zaradi tega so takoj odstavili nadzorni svet, toda mesec potem so novi nadzorniki z direktorjem, ki nima ne vodstvenih ne izobrazbenih izkušenj, podpisali pogodbo, po kateri mu pripada poleg lepe plače in drugih bonitet še 7 tisoč evrov za študijske potrebe in plačilna kartica brez omejitve. Človek bi pričakoval, da so moža postavili na čelo velikega podjetja, da ga bo vodil, ne pa da se bo na nujen račun šolal. Predvsem pa v trenutku, ko premierka z nepremičninskim zakonom državljanom občutno znižuje njihov standard, njenemu strankarskemu kolegu podeljujejo čarobno kartico, s katero si bo uresničeval sanjske želje. Še zadnji bratuškizem tedna.