Ni pošteno reči, da so ljudje v pravosodju slabi. Ekipa Tarče je srečala med iskanjem vzrokov za odmevne pobege in impotenco pravičnosti brezštevilne predane pravnike, za katere verjamemo, da resnično želijo svoje delo opraviti tako, da bi pravica obveljala. Čeprav je danes moderno pavšalno zasramovati sodnike, številni med njimi celo domov nosijo spise, da bi le opravili svoje delo.

Razigran pravosodni orkester
Policisti in tožilci se lotevajo najbogatejših in najvplivnejših, čeprav jih lahko nadrejeni zaradi varčevanja namesto z dodatkom ali vsaj izobraževanjem za nagrado “le pobožajo.” Celo politika pogosto skuša slediti trendom in prilagoditi zakone potrebam. Nato pa kljub predanosti orkester Slovenska pravica ob največjih in najodmevnejših koncertih razigrano odpove. Ni zaman rimski zgodovinar Tacit poudarjal, da več zakonov pomeni le bolj pokvarjeno ali celo skorumpirano državo.

Ko zmanjka celo podatkov
Radi bi verjeli, da večina obsojenih na dolge kazni, ki jim ni bil odrejen pripor, resnično pride prostovoljno na prestajanje kazni. Da so zgodbe Robertov, tako Časarja kot Zavašnika, ki sta kazni ubežala, nesrečni naključji. Lažje bi šlo, če bi znali funkcionarji besede, da gre le za posamezne odmevne primere, podpreti s številkami. Ki pa jih ni. Koliko ljudi ne pride na prestajanje kazni iz prostosti, ne beležimo. Zato o tem lahko ugibamo.

Nekaj odmevnih pobegov je razkrilo vrzeli, skozi katere se je in se po ocenah tudi policije še bo usul vse bolj bobneči plaz ubežnikov.

Sodiščem dostopni, ko se splača
Običajno in pričakovano je, da begunci ne izbirajo sredstev, da bodo ušli kazni. Manj običajno je, da so odvetniške pisarne postale valilnice idej, kako izigrati sistem. Zdravniki pred kamero pripovedujejo, kako pacienti dobijo pri odvetnikih že z diagnozo izpolnjena potrdila, s katerimi pozno zvečer hodijo v ambulante po izgovore, zakaj jih zjutraj ni bilo na sojenju. “Nezakonita situacija brez primere," so padale odvetniške obtožbe v primeru Bavčar - Šrot zaradi domnevnih napak, pa ni nihče vprašal odvetnikov, če se bodo po obsodbah, ki so navedbe zanikale, opravičili za širjenje neumnosti, ki jim mediji nekritično sledijo.

Odvetniki kot pomočniki na begu
Prav ti odvetniki urejajo življenja beguncev, ko poleg drugega za Roberte na begu pred sodišči na prav istih sodiščih preganjajo novinarko TV Slovenije Evgenijo Carl ali urejajo stečaje družinskih podjetij. Včasih se za sodišče splača obstajati, tudi če te za prestajanje kazni ni. A ni težava v odvetnikih, ki po svoji morali iščejo in širijo pravne vrzeli. Težava je v sistemu, ki to dopušča. Gasilsko spreminjanje zakonodaje in razpršena odgovornost akterjev se kažeta v najslabši luči. Ali če se vrnemo k rimskim pregovorom. Summum ius summa inuria*.

Več v Tarči
Svoje načrte, kako urediti sistem, je v intervjuju za oddajo Tarča razkril pravosodni minister Goran Klemenčič. A prav med preiskovanjem znanih zgodb prebežnikov smo odkrili nov primer, kako država ni bila sposobna odmevnega primera pravočasno pripeljati do “zadnje postaje”, kot svoje zapore imenuje v. d. direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Voditelj Boštjan Anžin bo z gosti ugotavljal, kako prepričati udeležence, da bi delovali uigrano, da bi morda celo pomagali in da se njihova dolžnost in pravica ukrepanja ne končata, ko njihovo vložišče spis odpravi iz hiše.