Mediji imamo tudi danes izredno moč nad človekom. Včeraj je na tradicionalnem srečanju katoliških novinarjev v Ljubljani škof Peter Štumpf, odgovorni pri Slovenski škofovski konferenci za medije, poudaril, da morajo biti mediji človeški in usmiljeni. Zato pričakuje: »Kjer sta ogrožena človečnost in usmiljenje, je katoliški novinar.« Človeškost, usmiljenje in prava resnica bi moralo biti vodilo tudi nacionalnih medijev, ki nas dan za dnem oblikujejo in vplivajo na naše razmišljanje in na naša dejanja. Če pa to ni, smo lahko kar mi vsi, zaradi enostavnega dostopa do sodobnih medijev.

Ker pa je mesec januar posvečen verskemu tisku, mi pozornost pritegne najstarejša slovenska založba. To je Mohorjeva družba, ki praznuje 165 let. Spodbudo za ustanovitev je dal blaženi škof Anton Martin Slomšek. Ustanovila sta jo njegova prijatelja, kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, leta 1851 v Celovcu. Za zavetnika so si izbrali oglejskega svetnika Mohorja, ki so ga takrat pri nas častili kot pričo najstarejšega krščanstva na Slovenskem. Po razpadu avstro-ogrske monarhije in koroškem plebiscitu leta 1920 so prišli za družbo težki časi. General Maister je svetoval, da se tiskarna in skladišče knjig umakne na Prevalje. Sedež se je nato leta 1927 preselil v Celje. Že leta 1924 so bili goriški Slovenci zaradi fašizma prisiljeni ustanoviti Goriško Mohorjevo družbo. V Sloveniji je Mohorjeva družba po drugi svetovni vojni doživljala težke čase. Šele leta 1980 je bila vpisana v register društev. Nemoteno pa so izhajale ves čas po vojni knjige na avstrijskem Koroškem. Danes obstaja Mohorjeva družba kot sestrinska Goriška, Celjska in Celovška. Izdaja pa slovensko leposlovje, prevode tujega leposlovja, otroško in mladinsko književnost. Na njenih policah najdemo tudi strokovno literaturo iz najrazličnejših strok, priročnike, učbenike in muzikalije. Še vedno ohranja široko ponudbo vrhunskih slovenskih avtorjev. Preseneti me tudi z izdajo del slovenskih sodobnih literarnih ustvarjalcev in kot sami pravijo, so katoliški, ampak ne klerikalni. Slomškova dela so izdali tudi v elektronski obliki. Na Koroškem prodirajo s prevodi slovenskih pisateljev na nemško govoreči trg.

Gotovo pa danes tudi Mohorjevi družbi ni lahko konkurirati na razvejenem knjižnem trgu s številnimi prodajnimi potmi. Kljub temu ne vidim, da bi z deli iskali senzacionalnost, ampak ohranjajo zvestobo prvotnemu poslanstvu, celostnemu oblikovanju slovenskega človeka. Pripomorejo tudi k višji bralni kulturi Slovencev? Med visokoizobraženimi se zmanjšuje. Nekdaj pa je prav ta skupina predstavljala trdnjavo bralnih navad. Po Evrostatu spadamo med bralno slabše razvite evropske narode. Verjetno pa na bralce knjig še najbolj vpliva domače in šolsko okolje. In seveda kot nekdaj, v času Slomška, da so duhovniki skrbeli tudi za bralnost slovenskih ljudi.