V trgovini mi prodajalka ob blagajni ponuja čokolade, zobno kremo in špagete. Kot da nisem vsega, kar potrebujem, nabral že med sprehodom.

Na televizorju imam 250 programov. Nacionalko, Pop TV, Kanal A, Planet TV … pa Fishing and Hunting, 24 Hour Kitchen pa Dogs and Horses. Včasih so o kuhanju delali prispevke, potem so iz tega nastale oddaje, zdaj so to samostojni TV-kanali. Prihodnost? Napovedujem samostojen kanal o nemških ovčarjih, pa samostojen kanal o indijski kuhinji. Zdaj naša desna opcija napoveduje in pripravlja še več tega. Kdo bo pa to gledal?

Primem v roke najnovejšo izdajo Dela. Kupi papirja. Ven padejo priloge. Preberem nekaj stvari na kulturni strani, zunanjo politiko. Preostali kupi papirja gredo pri meni naravnost v reciklažo. V Nedelu še nikoli nisem ničesar prebral.

Berem Sobotne priloge Dnevnika, Dela, Mladino, Global, Poglede in še marsikaj na spletu. Kako naj ob vsem tem najdem čas še za tistih 20.000 Rakovih knjig, pa za televizijo? Naj mi zraste nova glava?

Potem je treba iti občasno v kino. Filmov, da se ti zmeša. Poleg vseh multipleksov, ki jih imamo v kapitalizmu, so začeli v zadnjih letih obnavljati in odpirati še stare dvorane. Fajn. Filmska produkcija je enormna, proizvajajo pa neverjetne količine filmskega pofla.

Ko si v sedemdesetih in osemdesetih hotel nov avtomobil, si se postavil v vrsto. Spomnim se, da sem kot otrok nekoč ponoči (!) "držal" vrsto za mamo, ki je kupovala novega fiata. Danes mi znanec, ki dela v znani tovarni avtomobilov, pripoveduje, da pogosto zaustavijo proizvodnjo. Da ne zasitijo trga … ki je tako ali tako povsem zabasan.

Ob vsem zgoraj naštetem nas oblast še vedno pošilja delat in proizvajat. Še več poceni krame. Jaaa!

Z Natašo sva se pred tedni ob 13.00 postavila na startni položaj ob vhodu na Beneški bienale v Giardinih. Sprehod skozi vrtove in Arsenale je bil hitra hoja, ki je trajala do 17.00.

V romunskem paviljonu romunski slikar Adrian Ghenie razstavlja slike. O njem več tule.

Nekoliko je umetniško opešal v zadnjih letih, pa vendar so to daleč najkompleksnejše in kakovostne stvari na bienalu. Še nekaj slikarjev najdeva v Arsenalih: Baselitz in Ofili sta imela že precej boljše čase. Ostali in ostalo, kar je na ogled v Benetkah, ni vredno omembe. Neverjetni kupi trivialne krame, ki se dela, da je nekaj več.