Pretekle dni so spet zaznamovali množični protesti proti varčevalnim ukrepom v številnih članicah Evropske unije. Ponekod so se protesti sprevrgli celo v nasilje.

Jezne množice so se zgrnile na ulice, ker vedno bolj ječijo pod bremenom varčevalnih ukrepov, ki jih sprejemajo njihove politične elite. Te pa ukrepe sprejemajo pod budnim očesom t. i. trojke, ki jo sestavljajo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije.

Ker se države, kot so Grčija, Portugalska, Irska, utapljajo v dolgovih, so za pomoč zaprosile tuje plavalne učitelje. V javnosti se je zanje prijelo ime trojka, ki pa pri številnih državljanih prej omenjenih članic EU-ja zbujajo vse prej kot prijetne asociacije. Demonstranti na Portugalskem so jih pošiljali že v pekel, Grki, ki protestirajo po ulicah, pa jih naganjajo iz države. Trojka se namreč prav v teh dneh mudi v Atenah, ker morajo Grki dobiti njen blagoslov za sprejete varčevalne ukrepe v višini dobrih 11 milijard evrov, če želijo dobiti nov obrok denarne pomoči, tj. nekaj več kot 31 milijard evrov. Če te pomoči ne bo, vlada v prihodnje ne bo mogla vračati dolga in izplačati plač javnim uslužbencem. V državi, ki ima poleg Španije najvišjo stopnjo brezposelnosti v EU-ju (četrtina za delo sposobnih ljudi), bi bilo to enako nacionalni katastrofi. Ker je običajno sprejeto vse, kar zahteva trojka, je v javnosti pogosto slišati, da npr. Grčiji vladajo Danec in dva Nemca (Poul Thomsen, Matthias Mors in Klas Masuch so vodje posameznih delegacij znotraj trojke).

Je torej trojka v imenu mednarodnih institucij dejansko prevzela nadzor nad npr. Grčijo? Je zato ogrožena suverenost države in s tem svoboda ljudi in demokracija, kot trdijo nekateri demonstranti tudi v Španiji? Po mnenju ekonomistke z znanega londonskega svetovalnega inštituta Oxford Economics Rand Fakhoury države ohranjajo svojo suverenost, saj so, npr. Grčija, prostovoljno sprejele pogoje za dodelitev tuje pomoči.

Je torej trojka v imenu mednarodnih institucij dejansko prevzela nadzor nad npr. Grčijo? Je zato ogrožena suverenost države in s tem svoboda ljudi in demokracija, kot trdijo nekateri demonstranti tudi v Španiji? Po mnenju ekonomistke z znanega londonskega svetovalnega inštituta Oxford Economics Rand Fakhoury države ohranjajo svojo suverenost, saj so, npr. Grčija, prostovoljno sprejele pogoje za dodelitev tuje pomoči. Poleg tega so po njenem mnenju Grki na volitvah sami izvolili na vladajoče položaje politike, ki se zavzemajo za tujo pomoč. Če se z predvidenimi ukrepi nikakor ne bi strinjali, bi lahko glasovali za druge stranke, res pa je, da potem ne bi dobili mednarodne finančne pomoči. V primeru Grčije tako meni, da je država tehnično suverena, a je zaradi dejanskega finančnega stanja primorana sprejeti varčevalne ukrepe, kot jih predlaga trojka.

Španija, ki je do zdaj zaprosila le za tujo finančno pomoč za svoje obubožane banke, pa se za zdaj skuša iz nezavidljivega finančnega položaja rešiti sama. Vlada je zadnje varčevalne ukrepe sprejela prejšnji teden in s tem sprožila besne proteste ljudi. Z rezi je ostro posegla zlasti v zdravstveno blagajno (skoraj 30 odstotkov manj), javno šolstvo, v kulturi bo manj za petino denarja, pa čeprav ima Španija samo v Madridu nekaj svetovno znanih muzejev. Varčevati bo morala celo kraljeva družina, ki bo prihodnje leto dobila za 4 odstotke manj denarja, kljub temu pa bo Špance stala 8 milijonov evrov. Čeprav vsi ti ukrepi le še poglabljajo socialno stisko državljanov, pa premier Rajoy ne namerava popuščati. Sprejeti ukrepi naj bi namreč prepričali evropske partnerje in mednarodne finančne ustanove, da Španija ne potrebuje tuje finančne pomoči. Premier Rajoy bi se namreč rad izognil tuji pomoči in nanjo vezanim ostrim pogojem.

Na vprašanje, ali bo pomoč kmalu potrebovala tudi Slovenija in katere ukrepe moramo nujno sprejeti, sta v Globusu odgovarjala podpredsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel in ekonomist dr. Mojmir Mrak.

Igor Jurič, Globus, TV Slovenija