Toda če Evropska skupnost Turčiji ne bo zagotovila vizumske liberalizacije, nas bo kaj kmalu, seveda spet, presenetil nov velik migrantsko-begunski val. Pritisnil bo kar na meje vseh držav Evropske skupnosti. Med njimi bo vse več tudi mladoletnikov brez spremstva. Ali jim bomo omogočili zdravo okolje odraščanja in izobraževanja? Ali pa tudi zanje ni prostora med nami?

V preteklem tednu je vrh voditeljev 193 članic Združenih narodov, med katerimi je bil naš predsednik Borut Pahor, prvič v Generalni skupščini razmišljal o pomoči 65 milijonom beguncev in razseljenih ljudi. Polovica med njimi je mlajših od 18 let. 45 odstotkov jih je pod zaščito Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Po podatkih Unicefa je zaradi oboroženih spopadov, nasilja in v želji po boljšem življenju na svetu vsak 200. otrok begunec, 50 milijonov jih je na begu. 100.000 jih je lani prosilo za mednarodno zaščito v 78 državah. Največ jih je zdaj v Turčiji.

Pri nas ima status begunca 64 otrok. 28 mladoletnih prosilcev brez spremstva za mednarodno zaščito so avgusta nastanili v Logatcu, Postojni in Novi Gorici. Tu jim omogočajo celodnevno strokovno obravnavo in varno nastanitev. To je pilotni projekt in poleti prihodnje leto bomo videli, ali je bil uspešen.

Evropska komisija pa je v poročilu o gibanju otrok beguncev zapisala, da je v prvih mesecih letos v Sloveniji izginilo 20 otrok. Morda so odšli pred dodelitvijo mednarodne zaščite k sorodnikom v tujino, ugotavljajo pristojni organi ali pa so postali žrtve trgovcev. K nam prihajajo največ iz Afganistana, Iraka, Irana in Sirije, podhranjeni, travmatizirani, polni strahu. Zato si že od prvega begunskega vala 1994 pri nas prizadevajo dati dostojanstvo tudi mladoletnim pribežnikom pri Slovenski karitas in Slovenski filantropiji.

Ravno v četrtek je bil mednarodni študijski dan na Teološki fakulteti v Ljubljani. Gostitelj udeležencev dežel sprejetih migrantov in beguncev je bila Slovenska karitas, ki je srečanje pripravila z Italijansko karitas. Predvsem je bilo srečanje namenjeno izmenjavi izkušenj dela s pribežniki in njihovi integraciji. Evropska karitas pa poziva Evropsko skupnost k odprtju varnih in pravnih poti za vstop in k prenehanju prisilnega vračanja ljudi. Slovenska karitas, ki je pomagala pri nastanitvi pribežnikov na sprejemnih centrih, se je dejavno vključila v delo Uprave za zaščito in reševanje. Ob novem valu pa opozarja na spoštovanje dostojanstva ljudi, ki prihajajo na mejo. Zavzemajo se tudi za pomoč ljudem iz držav, od koder prihajajo in tako prek mednarodne mreže Karitas pomagajo beguncem v Siriji in Iraku. Pri integraciji mladoletnih pribežnikov so organizirali letos na letovanju otrok iz socialno ogroženih družin v Portorožu tudi dan delavnic in kopanje za mladoletnike s skrbniki iz azilnega doma. Kako dragoceno je to bilo za integracijo mladostnikov!

Vseskozi dejavni so tudi pri Slovenski filantropiji, edini organizaciji, ki redno zagotavlja otrokom brez spremstva skrbnika. Za izboljšanje položaja mladoletnih migrantov, otrok brez spremstva prosilcev za azil in otrok beguncev jim nudijo psihosocialno podporo in jim pomagajo pri vključevanju v okolje.

Otrokom, ki so na begu, pa ne morejo pomagati le zakonska podlaga in vladni urad za migracije ter dodatni sprejemno-registracijski centri! Pomaga jim lahko vsakdo, ki se za bolj kakovostno varovanje vključi v oblikovanje njihove svetle prihodnosti. Mladi najprej potrebujejo zaščito pred izkoriščanjem in nasiljem, pred trgovci z ljudmi, pa tudi kakovostno izobraževanje in spoštljivo vključevanje v okolje! Tu lahko pomaga vsakdo, ki ima le kanček dobre volje!

Rešitev za ustavitev tretje svetovne vojne v njihovih deželah in množičnih migracij tudi obstaja. Toda poleg velesil kdo vse bo zato ostal brez zaslužka?!