Napreduje tudi preteklost: maja leta 1945 so bili na eni strani heroji in harmonika, na drugi pa pomorjeni in jok. Kolaboracij kot da ni bilo, sta na Brezjah slišala premier in vodja desne opozicije skupaj. Ni čudno, da je v privatizaciji po željah Bruslja in Berlina kontinuiteta vlad.

Nacionalna zavarovalnica je le začasno strateška, Telekom ni, Terme Olimje pa so. Etična pravna država pač ne rabi Mercatorjev, letališča, ampak samo etične profesorje prava. In kdo rabi Žito? Samo kmetje, a kdo njih kaj vpraša.

Delavci imajo itak vse; socialno partnerstvo, sindikate, predvsem pa svobodo gibanja. Avstrija in Nemčija nista daleč, posredniške agencije so še bliže in tem bo dala vlada še več svobode z bolj fleksibilno delovno zakonodajo.

No, minister Mramor ima prav; varčevati je treba, sploh če gre za mlade, kot pravi. A varčevati, kje? Pri minimalni plači? Kaj pa reforme javnih naročil, zdravstvenega zavarovanja, da bo konec prelivanja javnega denarja v zasebne žepe? Kje je davek na prazne nepremičnine, tudi na luksuz? Ah, to pa ne, nismo več v komunizmu.

Je pa minister šel v Portorož pojasnit borznikom, velikim delničarjem, "Južnam" in "Kužnam", zakaj še ni vse naprodaj in zakaj jim trgajo milijone provizij od lačnih ust! Javno dobro? Državna lastnina? Slabo! Še za vodo je bolje, da je že napol privatna!