Lewis Hamilton in Sebastian Vettel sta najresnejša kandidata za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Foto: AP
Lewis Hamilton in Sebastian Vettel sta najresnejša kandidata za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Foto: AP
Ricciardu razburljiva in kaotična dirka v Bakuju

Dogodki na veliki nagradi Azerbajdžana še vedno odmevajo, vodilni dirkač sezone Sebastian Vettel bi zaradi namernega trka v Lewisa Hamiltona lahko prejel še višjo kazen. Vprašanje, ali bi ga ta kaj spametovala, saj pregled njegovih incidentov kaže, da trk v Bakuju še zdaleč ni bil edini v njegovi kartoteki.

Nemec se je s štirimi naslovi svetovnega prvaka z Red Bullom brez dvoma zapisal v zgodovino tega športa. Ko je krmaril najboljše vozilo, je tudi sam vozil najbolje. V superiornem dirkaškem kompletu napak skoraj ni delal, zgodba pa je drugačna, ko ni imel več najboljšega vozila. Zadnjo sezono v Red Bullu ga je Daniel Ricciardo popolnoma zasenčil, tudi po prestopu k Ferrariju se ni mogel potegovati za naslov svetovnega prvaka.

Vettel si brez dvoma želi na vrh, a ko nima ustreznega materiala, ga neuspeh spravi ob živce, nenadna težava pa to lahko stopnjuje. V razmiku zadnjih 12 mesecev je bil tako štirikrat kaznovan, za kar je prejel devet kazenskih točk (nihče od leta 2012, ko velja ta sistem, ni imel več kot osmih kazenskih točk). Ducat točk samodejno pomeni prepoved dirkanja na eni tekmi. Nemec si jih je pridelal takole.

Letošnja sezona je drugačna, saj je Ferrari po desetletju spet konkurenčen in v boju za naslov svetovnega prvaka, kar pa ne pomeni, da v primeru stresnega položaja ni sposoben impulzivnih in nepremišljenih potez, kot je bila zadnja v Bakuju.

Vsak človek je globoko v sebi sebičnež. Težko si je predstavljati, da to še posebej ne velja v svetu športa, kjer morajo tekmovalci premagati številne ovire, da dosežejo cilj, ki ga lovijo desetletja. Če na poti do cilja čutijo, da jih drugi skušajo ogoljufati (Vettel se je že nekaj sekund pozneje po radijski zvezi jezno pritoževal, da ga je Hamilton želel zmesti z nenadnim zaviranjem), lahko v trenutku jeze naredijo nespametno potezo.

Težko je soditi športnike z razdalje več tisoč kilometrov (in z varnega sedeža). Težko je moralizirati z vrednotami, ki jih športnik v takih trenutkih izraža. Prav gotovo pa o samem športniku še več pove njegovo vedenje ob porazih, ne le zmagah. Takrat se odseva njegov pravi obraz.


V spodnji fotozgodbi je zbranih deset zgodb po letu 1980. Vsem je skupno, da je športnik ravnal nespametno (vzroki so različni, lahko je šlo za vnaprejšnji načrt, kako škodovati tekmecu, ali pa zgolj hipen, nespameten odziv v delčku sekunde). Zgodbe so razvrščene po časovnem vrstnem redu.












Ricciardu razburljiva in kaotična dirka v Bakuju
26. 6. 1983: Boksarski obračun Billyja Collinsa in Luisa Resta. Gre za eno najbolj tragičnih športnih zgodb. Billy Collins mlajši je bil na začetku 80. eden najobetavnejših boksarjev v velterski kategoriji. Pri 21 letih je bil še neporažen, saj je dobil vseh 14 obračunov. Junija 1983 se je v New Yorku v sloviti dvorani Madison Square Garden pomeril z osem let starejšim Portoričanom Luisom Restom. Collins je bil izrazit favorit, a po enakovrednih rundah je boksal vse slabše, njegov obraz je bil precej obdelan. Po desetih rundah je bilo jasno, kdo je zmagovalec. Resto je po dvoboju objel Collinsa in se rokoval še z njegovim očetom. Ta se je dotaknil Restovih rokavic (na sliki) in takoj začutil, da z rokavicami nekaj ni v redu. Pregled je pokazal, da je zaščitni del rokavic manjkal, dodan pa je bil mavec, zaradi česar je imel v rokah 'orožje'. Collins je imel trajno poškodovane oči, zaradi česar ni mogel več boksati. Nekaj mesecev kasneje je storil samomor. Resto je izgubil licenco, v zaporu je prebil poltretje leto. Foto: Youtube
6. 1. 1994: Napad na Nancy Kerrigan. Pred začetkom olimpijskih iger v Lillehammerju 1994 je bilo vroče v ameriškem taboru, kjer sta bili tekmici Tonya Harding in Nancy Kerrigan. V začetku januarja je bila Kerriganova napadena, Shane Stant jo je s palico udaril po nogi. Kasneje se je izvedelo, da je storilca najel Jeff Gillooly, nekdanji mož Tonye Harding. Obe sta lahko nastopili na igrah na Norveškem, kjer je bila Kerriganova srebrna, Hardingova pa osma. Ko so bile znane vse podrobnosti napada, je Tonya Harding ostala brez naslova državne prvakinje. Desetletje kasneje se je preizkusila v boksu, njena kratka kariera se je končala s 4 zmagami in 3 porazi. Nancy Kerrigan se je po olimpijskih igrah umaknila iz profesionalnega športa. Foto: Reuters
13. 11. 1994: Trk odločil naslov svetovnega prvaka. Sezona 1994 je bila tragična v formuli ena. Na začetku sezone je v Imoli umrl Ayrton Senna, naslov svetovnega prvaka pa je bil odločen zaradi nesreče. Michael Schumacher je dominiral na začetku sezone, saj je dobil šest od prvih sedmih dirk. A na naslednjih petih od šestih dirk je doživel pet ničel (odstop, dve diskvalifikaciji, dvakrat pa ni smel nastopiti), tako se mu je Damon Hill popolnoma približal. Razlika pred zadnjo dirko v Adelajdi je bila vsega ena točka. V 35. krogu je Schumacher vodil z majhno prednostjo pred Hillom. V nekem ovinku je Schumacher izgubil nadzor nad vozilom, se zaletel v zid in se vrnil na stezo. Hill ga je želel prehiteti, a ga je Schumacher v ovinku poskusil zaustaviti. Nemec je z Bennetonom obstal ob stezi, nekaj sekund kasneje pa se je dirka končala tudi za Hilla. Schumacher je tako osvojil prvega od sedmih naslovov svetovnega prvaka. Prvenstvo se je na podoben način končalo leta 1997, ko je imel Schumacher pred zadnjo dirko v Jerezu prednost pred Jacquesom Villeneuvom. Kanadčan je Nemca prehitel 22 krogov pred ciljem, ko je že smuknil mimo, se je Nemec vanj zaletel, a dirko je končal sam, Villeneuve pa je slavil svoj edini naslov svetovnega prvaka. Schumacher je bil kaznovan in bil diskvalificiran s celotnega prvenstva. Foto: AP
25. 1. 1995: Eric Cantona in kungfujevski udarec. Manchester United je sredi 90. let začel graditi udarno ekipo, ki je Otoku vladala dve desetletji. Eden od prvih gradnikov je bil karizmatični napadalec Eric Cantona. V začetku januarja 1995 je bil Francoz na tekmi proti Crystal Palaceu izključen. Ko je zapuščal igrišče, je poslušal številne psovke domačih navijačev. Ena ga je očitno tako vznemirila, da je s kungfujevskim udarcem napadel navijača Matthewa Simmonsa. Osem mesecev ni smel igrati nogometa. Foto: Reuters
15. 1. 1997: Brca Dennisa Rodmana. Košarkarji Chicaga so gostovali pri Minnesoti. Dennis Rodman se je pod obročem boril za žogo, pri tem je zadel snemalčevo nogo in padel na tla. To ga je tako ujezilo, da je snemalca udaril v mednožje. Čakala ga je kazen v višini 200.000 dolarjev, 11 tekem pa je moral izpustiti. Vrnil se je na domači tekmi proti Hornetsom. Tudi na tej tekmi je padel in se zvalil tik ob snemalca, le da je tega potrepljal po rami. Foto: AP
28. 6. 1997: Mike Tyson ugrizne Evanderja Holyfielda. Američana sta se prvič med seboj pomerila novembra 1996, ko je v 11. rundi slavil Holyfiled in Tysonu zadal šele drugi poraz v karieri. Dobrega pol leta kasneje je bil v Las Vegasu na sporedu povratni obračun, ki pa se je končal v tretji rundi. Tyson je namreč tekmecu odgriznil delček uhlja in ga izpljunil na tla. Dvoboj je bil prekinjen, prvak je ostal Holyfield. Tyson je izgubil licenco. Kasneje se je vrnil, a ni več dosegal tako odmevnih izidov. Foto: Reuters
24. 8. 2003: Pretepel soigralca, ki je moral končati kariero. Bill Romanowski je brez dvoma eden najbolj grobih igralcev v zgodovini Lige NFL. V dolgi in bogati karieri je osvojil kar štiri naslove prvaka v najmočnejši ligi ameriškega nogometa. Pogosto je bil izbran na lestvicah najbolj 'umazanih' igralcev. Zaradi grobosti so se ga bali številni nasprotniki. A neusmiljen je bil tudi do svojih soigralcev. Liga NFL se začenja septembra, konec avgusta so bile na sporedu zadnje priprave. Na treningu ni bil zadovoljen, kako ga pokriva soigralec Marcus Williams. Romanowski je izgubil živce in se spravil nad soigralca. Najprej mu je snel čelado z glave, nato ga močno udaril. Williamsu je hude poškodoval oči, zato je moral končati kariero (ki jo je v Ligi NFL komaj začel). Williams je napadalca tožil, ta mu je moral plačati 340.000 dolarjev. Romanowski je nekaj tednov kasneje pri 37 letih končal kariero. Foto: AP
19. 11. 2004: Pretep v Ligi NBA. Detroit je bil prizorišče največjega pretepa v zgodovini Lige NBA. Pistonsi so gostili Indiano, ki je bila 45 sekund pred koncem pred zanesljivo zmago, saj je vodila s 97:82. Takrat je šel v prodor Ben Wallace, ki ga je ostro ustavil Ron Artest. Wallace je izgubil živce in odrinil Artesta. Člani obeh ekip so se petelinili, a so se strasti počasi umirjale. V tem času je Artest ležal na novinarskih mizah, ko je do njega prišel domači navijač in nanj zlil pivo. Artest je eksplodiral in se zagnal za navijačem na tribune. Izbruhnil je vsesplošni pretep. Liga je kaznovala devet igralcev, ki so morali skupaj izpustiti 146 tekem, ostali pa so brez 11 milijonov dolarjev plače. Najkrajšo je potegnil Artest, ki je izpustil 86 tekem, ostal pa je brez petih milijonov dolarjev plače. Ironično - Ron Artest se je leta 2011 preimenoval v Metta World Peace. Foto: AP
9. 7. 2006: Udarec z glavo Zinedina Zidana. V finalu svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006 sta se merila Italija in Francija. Tekma je prešla v podaljšek, v katerem je Marco Materazzi besedno provociral Zinedina Zidana. Kreator francoske igre je z glavo udaril Italijana v prsi, sodnik mu je pokazal rdeči karton, s čimer je končal svojo kariero. Italijani so slavili po enajstmetrovkah. Zidane je kasneje postal trener in letos Real popeljal do drugega zaporednega naslova v Ligi prvakov. Foto: EPA
24. 6. 2014: Luis Suarez ugriznil še tretjič. Luis Suarez je brez dvoma eden najboljših napadalcev današnje generacije. Svoj pečat pa je pustil tudi z ugrizi, saj je na kar treh tekmah ugriznil tekmeca. Prvič se je to zgodilo leta 2010, ko je v dresu Ajaxa ugriznil Otmana Bakkala. Drugič je to storil leta 2013, ko je v dresu Liverpoola ugriznil Branislava Ivanovića, zadnjič pa junija 2014, ko je na svetovnem prvenstvu zobe zasadil v Italijana Giorgia Chiellinija. Foto: Reuters