Kristus nikoli ni določal lastništva, vloge, ne ženske niti moškega, ampak je oznanjal in ozdravljal, saj mu je bila najbolj pomembna svobodna oseba. Njegova prva učenka je bila kar njegova Mati Marija. Po njej je postal Bog človek za ta svet. Foto:
Kristus nikoli ni določal lastništva, vloge, ne ženske niti moškega, ampak je oznanjal in ozdravljal, saj mu je bila najbolj pomembna svobodna oseba. Njegova prva učenka je bila kar njegova Mati Marija. Po njej je postal Bog človek za ta svet. Foto:

Pogum pa potrebujemo tudi ženske. Petkov mednarodni dan nas je spomnil na številne žene, ki so nam prinesle uzakonjene pravice. Na prvi petek v marcu, na svetovni molitveni dan žena, tudi same v solidarnosti molimo za stiske, ki jih čutimo v sebi. Danes se zavedamo svojega poslanstva, ki ga imamo kot od Boga ustvarjena bitja, po njegovi podobi kot ženske in moški, kakor pravi v Prvi Mojzesovi knjigi. Gotovo je naredil največjo revolucijo v tem Kristus. Kot rabin se je pogovarjal z žensko, s tujko, in to celo o teoloških vprašanjih. Na velikonočno jutro se je prikazal prav ženski, da ponese oznanilo o odrešenju in večnem življenju celo moškim apostolom. Kristus nikoli ni določal lastništva, vloge, ne ženske niti moškega, ampak je oznanjal in ozdravljal, saj mu je bila najbolj pomembna svobodna oseba. Njegova prva učenka je bila kar njegova Mati Marija. Po njej je postal Bog človek za ta svet.

Danes odkrivamo svojo poklicanost ob številnih ženah Svetega pisma. Ob njih se učimo ceniti svoje življenje, sprejemati odgovornosti za svoje odločitve, predvsem pa živeti za tisto, kar si najgloblje želimo. Naša lepota izvira iz našega notranjega duhovnega življenja, kjer se umirimo in najdemo moč, da ne dopustimo, da smo žrtve, da nas določa poklic ali pričakovanja drugih, kjer smo vedno podrejene. Brez moških pa tudi ne gre, saj potrebujemo varnost struktur, ki jih postavlja moški s svojo poklicanostjo. Še vedno živimo v patriarhalni družbi, kjer vlada že stoletja aristotelska filozofija, da je ženska telesno in razumsko šibkejša, manj sposobna za pomembne službe.

Počasi se spreminja tudi cerkveno učiteljstvo. Z modelom komplementarnosti nas postavljajo ob moža, kjer je vsak od nas polovica, skupaj pa celota. V zadnjem desetletju se počasi uveljavlja model vzajemnosti. Pravo spremembo smo doživeli na drugem vatikanskem koncilu, kamor so povabili 23 žensk. Bistveno so zaznamovale koncilske dokumente, predvsem pastoralno in dogmatično konstitucijo o Cerkvi. Veliko potrditev pa nam je dal blaženi Janez Pavel II. s pismom O dostojanstvu žene. V njem potrjuje našo genialnost in nenadomestljivost na vseh področjih življenja. Tako čutimo tudi same. Smo nosilke življenja, topline in miru. Zato smo pobudnice modela vzajemnosti, v katerem sta moški in ženska osebi, poklicani k ljubezni in darovanju. K temu nas vzpodbuja znana mistikinja, cerkvena učiteljica, ki jo je jeseni imenoval papež Benedikt XVI., sv. Hildegarda iz Bingna. V 17 katehezah o svetih ženah pa dejal, da se bi zgodovina krščanstva razvija drugače, če ne bi bilo velikodušnega prispevka žena. Le če smo to, za kar smo ustvarjene, bo ob nas tudi moški lahko zaživel v svoji poklicanosti in poslanstvu. Prepustimo se s pogumom svojim željam in zaživimo v dostojanstvu.