In Toninu 'smo' v javnosti, v medijih dokaj naklonjeni: domala vsi računajo – SDS v prvih krogih ne bo mogel oblikovati koalicije in Tonin se bo – za dobro države in v izogib ponovnim volitvam (ki jih večina državljanov noče - kot je dal izmeriti NSi) vrnil k prvotnim pogajanjem.

S kakšnim obrazom bi NSi še lahko komuniciral vsaj s svojo 'desno' evropsko skupino, kamor spada, in tudi z delom svojega članstva, če bi ignorirala poskus oblikovanja koalicije s SDS-om? To bi stranki in Toninu povzročilo nemalo težav. V bistvu se je prehitro ali pa preveč tvorno vključil v oblikovanje levosredinske koalicije takoj po volitvah – in zdaj popravlja svojo zunanjo podobo. Nekoliko dolgo je trajalo, da je, da so – prišli do tega spoznanja.

Živimo seveda v Evropi in povsem 'po domače' se ne da več delati, če hočemo kot država ohraniti kanček ugleda in dostojanstva. Predsednik republike Borut Pahor, ki se sam umešča v levi politični pol, in skuša s svojo držo, s svojim ravnanjem presegati delitve in biti predsednik tudi 330 tisočim državljanom, ki so volili t. i. desne stranke, pravi, da bo čas za streznitev v političnem prostoru avgusta.

Kaj bo avgusta? Najbrž imajo politiki srečo, da je poletje, da so počitnice, da je večina volivcev na dopustu in se malo manj poglablja v njihovo kvačkanje 'oblasti'.

Za nekoga, ki spremlja to kvačkanje od daleč, pa se poraja kar precej vprašanj. Imamo v Sloveniji sploh kakšnega državnika ali zgolj politikante, ki skrbijo najbolj za svoj položaj? Je kaj modrosti?

Volilna kampanja je bila letos določena korak naprej. Politiki ob teh volitvah niso razpravljali o drugi vojni, ideološke teme prvič niso bile v ospredju. Pa so se izkopali (predvsem politiki, mediji, ne ljudstvo) iz ideološke preteklosti, iz sistema, v katerem so se rodili? Iz kapitalske 'požrešnosti'? Iz razmer dogovorne ekonomije? Iz 'turbokapitalističnih' prijemov na drugi strani?

Ima Šarec dovolj človeške veličine? Izkušenj? Koliko se zmore dvigniti nad pritiske, nad močne igrice, ki so tako zelo prisotne v slovenskem političnem in medijskem prostoru? Namigi, da ni iz pravega testa za predsednika vlade, da bi moral predlagati za vrh vlade koga drugega, da potrebuje podpredsednika/podpredsednico, ki bo vodila vlado namesto njega, niso redke. Spomnimo se, v preteklosti smo vse to že doživeli, od Peterleta, Drnovška naprej in nazaj. Pahorja so npr. prvi dan po zmagi na volitvah – lastni začeli odstavljati in cel mandat se je boril s svojimi in koalicijskimi partnerji za svoj položaj, kaj šele, da bi se lahko ukvarjal z 'vladanjem'.

Volilni programi? Se politiki resno ukvarjajo z vsebino? Ali se zgolj s tem: s kom grem v koalicijo in s kom ne grem in kdo bo imel kakšno funkcijo? Je kdo v teh tednih pokazal kaj svetovljanstva – ali zgolj zapečkarstvo? Iskati je treba rešitve: vsa področja postaviti strokovno, premišljeno. 'Postaviti' Slovenijo kot trdno državo. Kdo s kom, kaj – nas pravzaprav manj zanima! Dolžni so najti rešitev!

In 'gospodje', čas za igre, kraje, nesposobne ali osebne poteze, za diletantsko politiko je minil!

Je kdo slišal direktorja kliničnega centra – ko je previdno povedal, da je nemogoče voditi sisteme, če nimaš nobenih vzvodov? Da je javni sektor povsem zavožen in – če ga ne bomo uredili in z njim trga dela jutri/danes, bomo ostali brez mladih strokovnjakov, ostali bomo/do stari in oni, ki se jim ne da. V sistemu, kjer dobri in prizadevni niso nagrajeni, slabi oz. oni, ki se jim ne ljubi – pa vendarle dobivajo plačo, je razpad sistema, propad države in politika ne vidi luči na koncu predora. Gospodarstvu je treba omogočiti, da dela, da se razvija. Najti je treba način, da bo vsak iskal in našel svojo priložnost in izziv v Sloveniji! Ja, splošno razpoloženje in družbena klima, optimizem, potrebujemo! Za boljše življenje državljanov in za ugled Slovenije – naj skrbijo politiki!

Za to pa potrebujemo vsaj enega državnika, ki se je sposoben dvigniti nad politikante! Postanimo optimisti!