Smo in bomo, če bomo zmogli popoln obrat v mišljenju in delovanju na ravni državne politike ter odnosov v pomembnih segmentih družbe. Ta obrat bo inovacija, ki jo zahteva svetovni duh, da nas gleda žive.

Torej: naš geostrateški položaj je super, naravna bogastva velika, znanje posameznikov tudi. Toda odločilna sila, ki nas dela vitalne, je najprej, da temelji veljava ljudstva na vrednosti, ki jo ima za skupnosti vsak posameznik.

Inovacija bo, da je družba postavljena kot struktura dostojnega življenja vsakega izmed nas. To mora biti naš temelj, naše izhodišče. Vse to pa zahteva jasno zavest o naši soodvisnosti ali načelo družbenosti. Tega uma občestva pri ključnih členih naše republike ni bilo, marveč egoistični, brezobzirni, elegantni barbarizem nekaterih. Soodvisnost pa implicira solidarnost.

Če torej hočemo postati zgodovinska nacija in ne poginiti, se bomo morali za začetek čemu odreči, kaj žrtvovati in kaj narediti. Recimo, uvesti štiriurni delavnik, kjer je to mogoče, da omogočimo zaposlitev dveh namesto enega. Iti v New deal akcijo za drugi železniški tir v Koper. Kaj storiti z lesom in hrano? Investirati tam, kjer bo imelo od tega korist čim več ljudi, kjer se bo razvijala pravičnost na udeležbi ali pri dohodkih. Vzeti bogastvo tistim, ki ga imajo po krivici.